Zdravo. Ta teden začnemo s hobiji, ko bodo vaš proračun oropali na stotisoče evrov, zato predlagamo, da namesto v drage hobije vlagate v nas. Hvala za vse ribe pika si. Govorimo tudi o zelo poceni vinu, kar pa nas prinese na debato o knjigah o pijancih, iz njih presedlamo na birokracijo in na vojne. Ugotovimo, da čas, ko bodo Mongoli spet veliki in bodo predniki g. Prosserja (in posledično Džingiskana) spet vladali svetu. Le manjša apokalipsa se mora zgoditi, pa imajo bistveno več možnosti kot v časih kibernetskega vojskovanja in modernih vojaških prijemov. Preden se zakopljemo v veliki finale 3. poglavja, omenimo še Dana Lenarda in smrtonosno bilateralno sodelovanje nekaterih vlad oz. paravladnih podjetij. V poglavju pa končno srečamo Ovečenega Velepoteža, ki je tako hupi frud, da ima ladjo iz temne snovi s pogonom na temno energijo. 🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. 📱 Povsod smo @opravicujemose ... 🔗 Zapiski so spodaj in na opravicujemo.se ... 🏫 Asylum - knjiga Williama Seabrooka o njegovem obisku generalštaba Bloomingdale v 30ih letih prejšnjega stoletja, v katerem se je zdravil alkoholizma 🇲🇳 Džingiskan - daljni žlahtnik g. Prosserja iz 1. knjige 🛥️ Dan Lenard - oče najlepših superjaht na svetu, na obisku v podkastu Atmosferci 🤬 Ovečeni Velepotež - se v originalni trilogiji v petih delih pojavi v 3. knjigi O življenju, vesolju in sploh vsem 🐬 Hvala za vse ribe ... pika si 👍
Pa ki, a veš, v kateren danen trenutku je sanj še več od tega, kar ti čuti, a veš, kar slišeš to, ne? A veš, do nekega nivoja prižiš, ker veš, u, a pa da slišim drugač, kaj, če bi plel iz telefona, ne? Al pa iz laptopa, ne? Kar je razlika, ne?
Pa pa, a veš, greš, aha, zdaj pa jaz tukaj kabel zamiljam za on, ta zlat kabel. Te so to hudi. Pa bo drugač. Mislim, koliko boš boljš. Vse to, ki je tisto, kar še slišeš, ne, itak, mi smo že malo stari, pa še malo slabo slišimo. Z mojim tini tu so mi kar vse eno. Tudi te frekvence, ki so, ne. Pa ti z razmeroma veliko slišeš. Ja, v resnici kot dost, ampak
Ene dve frekvenci imam pa zasedani. Kje je ta fall-off? Ne, a veš, tudi kot vseh hobijih. Je pa hobij, je pa fajn. Je jama brez dna, pač nikoli ne prideš verjetno do konca. Itak da ne.
Je verjetno ista zgodba kot pri vseh drugih stvarih, da je pač malo merjenje jegov, kdo ima tudi boljše kable, kdo ima boljši sistem, ne glede na to, da se potem ne sliši nič drugače. Ne, ampak se lahko pogovarjaš z istimi sledečimi, se lahko pogovaraš ti, kva pa ti imaš, jaz imam pa tole, takle setup. A ti si to vzel? O, pizda, ja, tega, ta, jaz imam malo drugače. A veš, vse pa si itek povaboš, pa poslušaš. Hvala, ne, vse to gre potem za malo za ne.
Čak pa malo, imaš to plato? Nimaš? Čak bom ponesel, imam 180 ng. Mislim pa tudi, kva poslušaš. Rabeš nekaj za hip-hopu, boš rabil malo drugačen sound sistem kot za rock. Mnj basov. Več za blb, da se sliši.
Middle. Ja, pri teh cenah sem kar zadovoljen, da toliko malo slišam. Ja, ker to vidiš. Če se ješ spravil, ne? Ne, pač lahko razviješ do konca, oziroma do tega, da nimaš več. Ali pa da v peljimem jeziku povedem, kako je z kitarom, stari? No, pa ferš pa. Ja, lej, stari. Pa nisi na 200 jurih, stari. Mislim, lahko si. Če bi hotel imeti sobo, v kateri bi igral kitare,
Brian May ima tako, ki ima posebej sobo na drugem koncu bajte, ki je soba v sobi, plavajoča, seveda, na pesku, pa vatnot, pa pol metra odmika. In to je več kot dvesto. Ki ima fašter, ker je noter, da jih ima na maksimum na enajst. In pa ima kabelček, ki spela na svoj mini studio ali kar koli že pač ima tam, kjer ima. In si da na slušalke ali pa na nevadne zvodče, da mu ne nabije na polno. Ampak sound je pa...
To je prav. To je tisti najboljš 200 eur. 500 bi rekel, je kakšen eur več, ampak... Samo veš, sej ni vsaj... Ne, čeprav ni, sej ti se zdi, da to je 40 eur vzihar. A cena setnica. To bi rekel, da je več. To tudi ne prosim poslušalcev in poslušalcev, da dajo zahvaljo za Serijo, ki si kar narabam. Ne veš, dokaj ne slišeš. Mislim, na srečo, najboljšem kolnom srečo Brian Maja, različe, če ga bo sprejten na Kanarcih, različe.
To se zna zgoditi. Potem nas pa Brian ima in pa bomo šli. No, mislim, da Brian ima tudi cene, tudi navadne. Navadne, ki nimajo to sobcev. Sigurno. Kitariste. Z njim pomeni. Zahar. Že je po mojem, da si svoj sound studio narediš, ne vem če 200, ampak
Ja, si pa hitro na tri mestni, mislim na šest mestni. Mislim, hitro je, da pa čakaj, da najprej itek, da izoliraš sobo, pa vse skupaj narediš, pa uprima noter. Če se tako špat zgreš, imaš vrštelkar vsaj za deset euro, ne, ker pa, ne veš, bolj kupiš valda unga. V tem mislim, ne. Fendra iz leta 57, kaj original, kaj jediniš je, mislim, desetih je, kaj so v originalnem stanju, niti se je valda deset somov, tako je, pizda, ne. Ne veš, boš, boš bolj, ne, se pravi, uprima. Aj dost,
Ja, mogo vprašanje. To je za prvo obroko? Ne, ker te kitare so za ene pet, deset evrov so že un topov dolačene. No se pravim. Ferš je malo draže, mogoče malo več. Že je to, da uprimaš sobo, pa imaš pojitek, hočeš imeti ferše, kitaro, pa verjetno nekaj, da bi snemo, pa verjetno je un ta star dat še boljš. Ja, pa staro SSL-ko moraš imeti.
Ne, to je kaj old school. Ja, saj to, ker hočem ta sound. Ne bom jaz na Meka snemal. Hvala, boš kupil 16 kanalov, kaj še vintage, da imaš še omejitev, da nekašnih 24. To bomo old school snemali.
Pa na trak pa to. V bistvu meni na studiju, ko so na trak snemljeni stari. To gre vsak, a veš, mehanske, pa še staroje. 50 let je staro, tisne vrtisko z enakomerno hitrostjo, ko moraš. Sam to hočeš. Ja, hočeš. Pa pa hočeš še enkrat posneti. Ne, vse imaš tudi meka zraven, da posnamoš zraven. To je pa sam ta, da imaš sam...
Verjetno, če zdaj spuščeš, pa še digitalno snemeš. Ja, ampak kaj enkrat ti še spustiš in je samo tako, kar je. Takrat, ko si ga posnel, si ga posnel. Če hočeš popraviti komad, ti ga že posnameš digitalno. Samo pa ga spustiš čez onega hodiča in če hočeš popraviti komad,
Pa narediti iz, če ti mogo kasprej, mogoče oborati ali mogoče ono. Odvisno, kako bo kasetar dobre vole. Bo AI to zarihto. To bi, ja, mogoče prej, ja. Mogoče prej.
To je bila današnji podcast, današnji glasbeni podcast. Audiofilski podcast. Tako, tako. Čeprav nobeni ne ve, kjer kabel je ta prav, za kva, pa kjer komponenta je za kva dobra. Te zlote. Če ni te zlote, smo hte povarjali. Bezveze, ja. To je verjetno tako kot vina, veš.
Ja, pač vse, pač ja. Med evro, med vinem za evro, pa med vinem za 20 evrov ločeš, med vinem za 20 evro, pa med vinem za 200, pa ne več. Da, v pristopu, pizda za evro, a še obstaja vin za evro? Valda. Res. Valda. To je bilo pa zelo pravilno suvereno. Kako spiš, stari, ali daj povej. Ja, res, to je bilo pa zelo pizda. Še starček ni imel tega pizda razpona. Izdal sem se.
Še posebej, ker tak ljubitelj vina kot si ti. Ja, to bo sploh. To me je presenetel. To je najhlužje vsega. To bo suverene blotovi. Kako? Kurac, evro pa ni večje. To jiv sem vama. Saj tri, pizda, saj tri evre. Kaj, daj vin, liter vina. Ne, pa v sosedo je zihar evro.
To treba da zapiske. On v kartonastem tetrapaku, ki je... Sam on je liter. Ja, no, liter je kaj. A ja, gori, nekaj ti si itek ponovati, da je to možno. No, pa ono, ki imaš v poferju, ne, pet literške, ti ste pet evrov, kaj. Ja, se to res je. Ja, se to res je. Pa še niti treba petkrat hodati. Maš prav, je veš, vidiš, sam ceno peta, veš, pa pa misliš. Maš za cel dan, a ne.
Joj. Ja, mislim, ker mislim, da se končal preden je prišlo do tega, da bi rabil pet litrov za cel dan, stari. To je res dober. Ja, bojo pa li več tako dobro.
Ne, ne, dobro reku, da sem zdaj kočal, ne, ker to je imel glih, ko sem prejšel te na razlago, ne, imel res štore te, res se je na dolg in širok razložil, kako se on bojuje s to pjačo, pa ne, ampak potem vedno pristal, veš, pol ure se je bojeval s tem, da bo šel, ne, si natočil dvojni viski, potem valjda, da ga je stovku, tako je pa še ene štjer so vleteli za njem, tako, ka pa zaphodoval, veš, ne.
Ampak tako, da sem povedal, kako je to iz vlastnih izkušenj in v večinoma iz vlastnih izkušenj. Ja, autobiografska, mislim. Mislim, malo je tudi od prijatelj pjancov dodal noter, ne, kakšne skapade, tako da je, lej, 400 strani pač moram zapomniti, ne, ampak dober, dober, priporočam. Zdaj berem pa od enega drugega pjanca.
Vidim, da imaš neko tematiko. To greš mi v knjižnico in rečeš, da ti mi vse spišem. Ja, ja, ja. Zdaj pa raziskoval bom. Ko maj se rajcaš, ne? Po nekem čudem me ključejo se bo z obe dve knjigi izvedel rajno holedaj v tem ostojku. On je tudi preštudiral ta AA, pa ugotovil, da so neke podobnosti tudi v AA, v prstojkih, pa isto kot pri krščanstvu ali buddhistih. Več vsi malo eni od drugega črpajo.
Ali je pa to nezavedno, kaj se zgodi. Eni so pa zahar plonkali, v glavnem pustimo. Ja, in je rekel, da je una dobro napisana, ta je pa zdaj piše, toga sem pozabil, kako se pisatelj imenuje, ampak tip, ki je napisal prvo knjigo o zombijih iz Haitija, kaj pa pač...
Romero se mu je zahvalil v neki izdaji njegovih knjig. Res ondečko. Tip se je pa samo dejno leta 1933 dal zapred v Insane Asylum in razlaga, kako tam je. Vgodovo je, da je samo en od ne vem koliko sto ljudi, da sta samo dva resna pjanca, vsi so pa pač malo drugač obrneni, ampak je lepo zaključiti, ampak vsem nekaj manjka.
Tako prav, veš, ful je dobro realiziral. Pa sem šele na začetku knjiga, tako da zdaj bo šele zabavno vratil, po mojem. Nekaj manjka. Še en per, nekaj zase. Tudi, ja. Slaba žal, slaba žal.
Drugače pa je zanimiv možak, ker je bil zelen novinar, ki je hodil po teh eksotičnih krajih in pisal z njimi. Iz Afrike, New York Times pa nekaj. Sto let kasneje se pač ne ve, kdo pa še bere. On je imel te dolge potopisne, ki je hodil s njimi domočini.
Bajerici so se malo izmaloti, nekaj pleme za jadro, da jih poročijo, da ni bilo tako slabo. So znali kar dober priprav. Medium rare. Zanimiv lik. Ampak piv je kar žal, da je kar samovolno.
Sicer prav, da so prijatelji tudi rekli, da bo šel, da so rekli, da ja, ampak da prej ga pa ni noben, a veš, v pominju, ker so bili vsi iste sorte. To se kdaj je dogajalo? V 30-ih. V 30-ih. V 30-ih, če si orang, mislim, če so rekli, da si orang pil, to je bilo res za današnje razmerje, po mojem, je bilo tako dva nivoja več, k...
Ne, mislim, to ni imel z današnjim pjanstvom nobene veze. Ne, ne, ti si šel na hard. Tist, ki je dons alkoholizem, je bil takrat abstinensko. Ja, ja. Ja, ne, dejansko. Ja, ne, valjda, valjda. Enkrat je bilo, ki so, ne vem, enega angleškega politika, ki so ga izvolili, ne, in je pač, ne vem, pač šel ven, da tip spije, ne vem, deset perov na dan, ne.
In mu je pred tem ena gospa starejša, mu je pač skočila obran, da mislim, da kaj, da to je pač čisto normalno, da ti, ki so bili porteri, po teh, ki je tudi pač pivo Porter Dubo ime, ki so bili v pristaniščih fantje, ki so delali, da to je mendej po 20 perov na dan spil. Ja, valjda, mislim, se učvicaš. Da to ni bilo pač nač gramatičnega. Ja, pa sej najbrž on per tudi ni bil toliko močen, kaj zdaj, je bil mu tudi najbrž malo lažji.
Niti ne. Porter je kar močen per. Mislim, odvisen. No, ampak štere je imel zihar, tudi če bi bil malo bolj light. 20 njih odbombati, ja. Ja, dobro, razčunajno, da je cel dan, da so toliko delati. To so bili fizični delavci. No, mi so z Vinjem cel večer pila, pa njih niso mogli tako. No, no, ampak to je še fizični delavci. To je drugače. Samo vse en, pizdo, da je spiro. Ja, ja, mislim, ja, ja.
Mislim, ni. Vsak dan? Ni zašelo obvezno. Ne, ne, ne. Mislim, čestitam vsakmu, čeprav se ne bi smel čestiti za te stvari, ampak lej. Svoje cajte bi mu zavidel. Kaj imamo mi zdaj v to epizodo? Avizo, avizo, avizo. Ne prekinemo to. Zdaj bo to šlo predano. Kaj še nekriga v tem? Kako so včasih spili? Pizda, to je bilo dobro. Zdihar je. To je za on to drug podcast.
Čak, bom jaz pogledal. Ha, danes smo pa hitri. 13 minut. Nesteličnih 13. Ker petek 13 je bil prej še en teden. Tako je. Še en teden nazaj. Še en teden nazaj, tako je, uh. Ja, tako smo nekaj vizeli. Interesantno.
Zdravo štobarke in štobari, to je podcast o življenju, vesolju in vsem, prav čisto vsem. Bežno se kdaj tudi šeste knjige dotaknemo, če ste mogoče upazili. Za pozorne poslušalce ste verjetno ugotovili. Čeprav prejšnji teden smo čisto lepo bili pridni in smo lepo v drugem delu.
Smo obdelali nekaj knjige. V drugem delu smo manj, kaj eno tretjino uporablili za knjigo, ampak to je več kot ponovat. Tako, to sem hotel reči. Boli smo bili na fokusiranje na knjigo, na ostale stvari. Kar se mi zdi. Pred par epizodov nazaj, ko smo se pogovarjali v Brikorci, sem šel poslušati stare epizode iz prve sezone.
Pa smo se ful več o knjigi pogovarjali. Sam ti je bila korona, pa nismo... Primerjam zdajšnjo. Zdajšnja sezona je posebna sezona. Je tudi knjiga posebna. Tudi peta je bila že malo tle. No, da, knjiga je pa še bolj posebna, kot peta knjiga.
Tisto sem šel gledati, kar se birokracije tiče. Angleži ja, francozi tudi, ampak v bistvu so vsi plonkali od Kitajcev. Videli so, da je pač tam ta sistem, ki je bil dejansko evropski tak nepotističen, oziroma da tam so pa nekako postavljali ljudi po neki hierarhični lestvici, ki ne bi nekaj znali. Se posle te stvari se pač izrodijo tako,
Vse, ne? Ampak ja. Načeloma so v bistvu Angleži adaptirali kitajski sistemi. Francozi pa isto. Nekaj sem pravil, da so v bistvu in že Grki in Rimlani imeli neke podobne variante. Vsi so pač. Če pravi bi rekel, da so Kitajci, glede na to, da so bili oni pred 2000 leti
ali pa še več, ne, ful vele sila v resnici, tako, ne, ne veš, še pred Evropo, kar se tiče finančne moči, sam takrat se ni to, mislim, nismo si bili toliko bliz, pa nismo vedeli v resnici. Pa dobro, o njihove, mislim, so bili ogromno, ogromno teritorije, ki so ga mogli pokriti, ne. Ne, valjda, ja. Je mogel nekaj biti, da je delal, ne.
To se skapi. Čim je neka organizirana družba, pač rabiš neko birokracijo. Nekaj, da to pokon drži. Ne gre samo, da se malo zmeniš. Angleži so pa pol, par stoletji kasneje tudi imeli pol sveta. So pa tudi mogli nekako hudičo skap držati. Ne gre to brez nekih zapiskov in nekih stvari.
Tako da, ja, to smo. Ja, to, a moramo še kaj povejati? Ali smo kje smo pa bili pri intro? Ja, tam nekje, ja. Mi sem predstavljal, bi bilo fajn, da bi se, ne? Ja, ja, klub temu šel, so že vedno z nami. Ali jo, ali jo. Easy. Ja, jaz se dohodim, da se spomnim, kaj smo bili klub temu, ampak vse mislim, ja, klub kitajcem smo še vedno. Klub, klub, klub birokraciji. A ja, niso še...
Samo Kitajci spet prihajajo. Ali smo že imeli like? Če nismo, ga imamo spet. Ne, smo ga imeli, zahar. Ker smo se pogovarjali, da Kitajci prihajajo počas. Sama veš, to je bilo zahar kakšno sezono nazaj, tako da toliko hitri pa spet niso. Sama so pa že v Srbiji. Lej, lej, blizu. Vzmer blizu.
No, seveda. Glede na cikličnost vseh stvari na svetu, na splošno in v naravi in povsod, so verjetno spet navrstne. Saj, ko prej bojo. Kot kažeš, so se zauzeli, da bojo. Sploh pa glede na številko, ki jo vladujejo, je velika verjetnost.
Mislim, saj v resnici vse ene, kjer ga overlorda, imaš. Ja. Mongolji zaenkrat niso moji favoriti, da bojo spet na vrhu. Mogolja bi me samo enkrat radal. Počakaj, počakaj, mogoče bo pač ... Gospod Prozar je samo en. Motoriziran svet se bo susel samo vas in ne tako, oni svet pridejo v igro.
In oni bojo jahali, a veš, to je njihove generacije. Oni se učijo. Dvojko. Seveda, nikoli ne veš. To je lahko bližje, kot si misliš. To je lahko čez 60 let, stari. A veš, kot če enkrat štroma neha biti zaradi bohne kajega razloga. Ne vem, se je kaj zaletil v planeti. Ne, če se je v kaj zaletilo v planeti. Ja, malo.
Aja, tako malo. Tako, da pač štroma zmanjka. Za kuponček ali kaj. Da ne kliče sploh policaj. Se zmeniš, evropsko bo rečilo počal. Problem pri nepribljivih dogodkih je to, da jih ne moreš predviditi. Jaz si ne morem zdaj zmisliti, kaj se bo zgodilo, da bo štroma zmanjka. Ampak če ga zmanjka, lej. Unije v Arizoni bojo vsi pomrli, ker je 160 stopin po let, oziroma 50 po naše. Neki čas nazaj je bila ena delivanjka, ki je zmanjkal štroma.
A, a. Ja, je, je, je, je, je, je, je. Ja, je, je, je, je, je.
Ampak ja, mogoče tudi. Ja, lej, samo tako je bilo okrutal, kolikor se sliši, pač nažalost je bilo tako. Ne, ne, zadnje sem pa gledal v bistvu en dokumentarc o kibernetskem vojskovanju. Dobro. In mislim, je bil hkrati zanimiv in gruzljiv.
In ja, to mislim, zdaj v bistvu so take grožne predvsej verjetne. Mislim, da si velik teh, recimo zdaj ima Kitajska, Iran, to imajo ene najmočnejših kibernetskih vojsk. Stari pa Severna Koreja. Tudi, ja.
In ti dejansko lahko, ne vem, unštrom ugasnajo za neki caj takr, ne? Pa sej so ti Rusi, ki so v tej ameriški, a veš, ki oni imajo privatne elektrosisteme, ki so pač ta ransomware, pač sej so pol plačali, ampak reš, če ne bi bilo, pa kac.
Najhujši je bil tam predstavljen pač nek virus, ki so ga v bistvu naredili po vse verjednosti američani skupaj z izraelci, ki so ga naložili. A je to za tele centrifuge? Ja. Tragetele so iranske centrifuge za jedrsko orožje. Virus se je reširil po vseh računalnikih po svetu in pač ni nač naredil, če ni najdu nečesa odzadej. Če ni najdu te centrifuge. Najprej je iskol neke Simenseve kontrolnike.
Tako je. In če je najdel Simensov kontrolnik, je iskel naprej. Če je najdel še iransko upremo odzadej, zatem kontrolnikom je vedel, da je prišel do centrifuge in potem se je tam naložil.
No, kaj smo pa prijavljali, pa pri tem, polet, kaj so on ga Hamasovca, kaj je bil ta glavnega, a ste videli tistega hudiča? Ne. Kaj, ono raketo? Mislim, raketa. Noži, ki se vam dajo. Tako. Iz drona se je prišel. Ninja raketa. Pazi to, iz drona je prišel, ne, on je bil na balkonu, ne.
In pač na balkonu so se noži sprožili in so ga vr, vr, vr, vr in pač samo on je umrl. Mislim, v bistvu raketa, ki ima na gornu nože, nima eksploziva. Jaz nočem, nisem hotel pogledati, sam štebem je razlagal. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni, ni, ni. Ni,
In ko je spravil doke, je čisto targetirana, je spustil je lahko skozi okno, balkon, bla bla bla. Tudi noter bi lahko. Ja, pač, ona se je zagon vate, ima pa pač sprožil se noži ven, šlnk, ne vem, ko pol metra in pač. Te je se zekla. Salamoreznica, zračna v bistvu. Tako, tako. Blender po. Ja, ja, ja, la la, la la, will it blend, ja, moment.
It will. Že fiska dela, pač g, kako že temu pravimo. Sej imamo ta moment, kako se druži ga pobiti. Mamo kar dobro za kodira. Popa bodi predsednik ene take organizacije.
Mislim, že tako, a veš, oni lahko kogarkoli, ne, če si na balkonu sočajno, pa ne, jaz grem zvečer, če se mene ne vem, za kaj bi, ampak, ne, a veš, kogarkoli lahko, v bistvu, ne, samo na balkon moram. Sam to se mi splača, ne, ta moment, jaz dolažam s tem, da se ne splača mene vbiti na balkon. Ja, ja, predragoje. Ja.
Za enkrat, počak. Tebe so cepili. Ja, samo spet nismo umrli. Pizda, jaz spet. Mislim, nasrečeno. Zdaj, lej, hvala Bogu, da ta cepiva niso to, kar so bila. Ej, to so kitajci delali. Če bi Nemc delal, bo že vsi umrli. Mislim, da je bilo tako kot... To se pa ne sliši dobro. Mislim, da je bil tako kot un virus, da se lahko rezenca... Samo rezenca. Ja, veš, ne? Nemci dobro delajo, to se hoče reči.
To so naredili tako, ka Univerus američani bo vzali z Izraelci. To je bilateralno sodelovanje na meddržalnem nivoju, za katerega so porabili veliko sredstva in dela. Kaj težko, da so vsi za skupno dobro. Da bo velmi denar. Da bodo oni denar. Mi s tem unik, ki se to odločajo.
Če se potem kupiš jahto za milijon, to je 220 tisoč evrov DDV, ne? Ja.
In to gre nazaj, to se vrne. In to je ne vem kako, 200 ljudi, ki so tam zaposleni, dobijo plačo? Ja, seveda. To gre noter, to je vse za naše dobro, to gre za ceste, za vse. Ja, seveda, za zdravstvo, za vse gre to. Različno, če ima doberga tega računovodja, ki pa to skrije in gre na kajmanje.
Ja, pa ni jahte pri nas kupo, ampak jo je nek drugi. Ja, vseeno. Tam v unem santru pa jo, ki se jahte kupuje. Ne, pravzaprav ni zazemce, ki tudi dela jahte. Ne, to. Mislim pač, lej. Vse živo. Mislim. Se je tudi ta je takaj bil, ki je ta lenežka dela jahte. Ta je v Otrstu, kaj je že, ki je tudi znan.
Ne, on je en, ki je dizajnera te za milijone. Še za malo več. Ne, za milijone so tiste jahte. To mi gre pod jeb po glavo. Pajte poslušati v otomobilističnem podcastu. Super možakar. Kapetanovič pa ekipca so ga imeli. Dvakrat že baje. Hud je kot popar.
Ne, vse super. Miljon, dva, tri, pet, deset, tako, te, ta, ta, ta. Laj, lepe dela. Ja, ja, ja, sem pogledal. Lenart, Lenart, ne. Ne, ne, ne. Ja, ja, Lenart neki. Ja. Ja, ja, ja, ja, ja, ja, ja. Da, Lenart, ja. Da, tako, da, tako, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta. Da, da, da, ta, ta, ta, ta, ta, ta. Da, da, da, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta. Da, da, da, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta. Da, da, da, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta. Da, da, da, ta, ta, ta, ta, ta, ta, ta,
Da bi šli lahko na Madeiro. Kaj na Madeiro? Ne, da gremo zno na Madeiro, svojo ladjo. Če najdemo kaj, da raztegnemo naš življenjski cikl, verjetno bomo imeli z njegovo jahto. Ja, najbrž resne. Prav. Razen če nas Elon Musk kupi za ne vem kakšen maljaržen mljev. A naš podcast? Ja.
Zato, ker tako lepo govorimo o njem. Seveda. Ilon je car. Ne, sejo on je ful za svobodo govora, tako da je po mojem, da je to to. A veš, če ga pluvamo, da pa nam do dna. Ja, da vsega nam pluvamo, vse se samo ne pogovarja o njem. Ne, jaz se tako. Sem že z njim robo naredil, ko sem nekaj mi. Pogledam, kaj smo? Ja, nekaj smo bili. A smo bili že do konca introz, prav. Ja, ja, smo bili. Prejšnji epizod še nismo imeli.
V prejšnji epizodi smo prišli do onega gospoda v zelenem. Zdaj moramo malo pohiteti. Kaj v žalu zaphoda. In zaphod je res izen. Ja, zaphod res ni srečen. Debeloritno, mislim. Tako da ja, Kvarnik.
In spet le. Če jaz na poglavo je desetič, ali ne vem koliki, če to je zdaj že velika. Kdo je ta model? Najprej moramo še postaviti sceno. Grebolonski, Žarki, vse bližajo. Artur Švica na polno.
Tako in drugače. On pa gleda ven čez vnoč. Ja, on ful spremlja to situacijo v bistvu. Nekaj ga je res zanimalo, resnici. To, da boš uspet, mislim, da je imminent death spet tle pred dnem, ne? Tako ja, tam je pa debata. Zdaj je oče, veš, mislim, nekaj zdaj v bistvu. To je, valjda, to ga jebe, ne? Ja, valjda, ja.
Nekako se nemočen ga počuteš. Ampak se je potem spomnil, ko je gledal tega modela. Ti si ta tip, ki hodi okrog žalte ljudi. In se je tudi spomnil, da je njega že užalil. Že je prišel na računalnik pogledati, ampak ta žalitev, ki je povedal še enkrat, da tepet sem totalna lula, točno to.
Točno to je bilo v prvi knjigi. A je bilo v prvi knjigi? Ne, v drugi je bil. V drugi je bil. V prvi zahran. V prvi ni bil, v drugi je bil. On prijel v drugi. Zdaj, skoraj 99,9.
Ajde 99, kar lahko možnost zmota je. No, glavno vemo, ne, kdo je. Ne, pride tudi na kriketu pa v tretji, ampak ja. No, no, no. Uvečeni velipotoš, ja. Tako, ja. Je njegovo ime. Ja, sicer bi lahko pogledal, ker zihar imamo naslov epizode Uvečeni velipotoš, ko on je en boljših likov. Vsem.
To sicer vodnikova opomba pove in razloži na dolg in širok njegovo zgodbo, ki je mesto zanimivo malo dolgočasno, tako da jo lahko preskočimo, ali se vam zdi, da je tukaj. Ne, ne, pač še tako. Vse ima dobro šalo, da se razloži, da je on nesmrten, zakaj je nesmrten, postopek, kako je to. Do tega priju z tega, ker mu hoče ga pripričati, da jih samo vzame.
S tem se začne ta pogovor, da najprej Gatrilin hoče prepičati, da bi ti nas malo samo vzel, ker pač, ne, svet sem prvi. A je ne, je liša razlaga o tem, zakaj je on. Ja, to je dober, da je še zvižen naprej. Tukaj gremo lih zar tega, ker pač ne, ne smrtno lih, ker pa tudi zapot mu pol, ne. Ja, pol se vse skup zgodi. Kasneje ponudi tudi ta moment, ne.
Ja, saj. Ja, no pa pogledajmo lahko kar kaj. V bistvu se, to je vse kar se zgodi. Razen da ga pač še malo prosijo, če bi Artur ga prosil, če lahko ugasne žarke, pa take stvari. Ja, ja, pač hoče, hoče, hoče. Pa kašno ima on ladjo, da pač ji ti žarki ne škodijo. Ker on je pršel do sem, čez mrežo teh žarkov. Ja, ja, čakaj ima že huda ladja. Ja, ki deluje na črnu materijo. Ja, pa po črni snovi se. Tako.
Čak je že to? Moja ladja je iz temne snovi. Temne snovi, tako. Temno energijo, ja. Ja, tako, tako, tako, ja. In v bistvu to krv. In da jo oni niti ne štekajo, kaj šele, da bi znali svojo tehnologijo, pač to uničiti. Ja, in da smrtnik izploh, ne, ne bi smeli prehodovati, da tam prostor deluje, pač ne bo šlo. V glavnem, noče jih je rešati. Ja, no, noče, pač, v bistvu mu je vse eno.
Ni mu čisto vseeno, ker so zemljo skurali, pa je imel on še enkrat. Ne veš, če imel, ampak... Mečkan mu je hudo, ampak po svoje pa tudi. Moje malo vseeno. Mečkan, ja. Mečkan mu je vseeno, ja. Ja, pa če bi bil brvak s tem nekim v bruz, da ga hoče obitelj. Ja, pa še v bistvu njega je prek vrste vzel. V bistvu s tega, ki je bil lepač izkoristil jih preložnost, kar želih tukino.
Ja, on je na zbi, bi mogel prijeti res na konc. Ovečenih po obcednem redu žal ali di. Pa spet se je izkazal, da ne glede, da tudi neki grdga počneš, ne lahko slavanje rataš. Da on je ratal slavanje in so ga potem, ki je pršel na ... To je čist ...
Sej ti pravim, te spominja res, mislim, so ga čakali na planetu že po abecednem redu, ta je bila meni tako všečno, da veš, ker je res, kako je to podoben vse. In da jih je položalo.
In moj mečken mu je ubil to njegovo vnemo požaljenje. Ja, ne moreš, ker on po mojem malo, pač mu je fajn, da jih malo preseneti, da on pride zdaj, da je pa mu aha. A veš, pa da si užaljen, ne? Ja, tako. Ne, da prideš kaj, a me lahko žalaš. Da si vesev, a veš, to je tako, ker... Ja, to ne gre pi, da. Ne moreš biti vesev, užaljen, misliš, da te nekdo užal.
Ja, ne krene. Malo mu vzamajo veselje. Veselje dodela so mu zelo. In zato je v bistvu, on si prv želil smrti. Ja, to pa je. In je zagrabil za tist, ki mu je rekel, da ga bo zapot, da ga bo obol. Da ga bo obol, ja, točno. Sej, posle se bo začelo pogovarjati, kako. In zapot, ne vem...
Eno varjanto, drugo varjanto, tretjo varjanto, vse živo. Nič, kar ne bi tip že probal. Mislim, prjav, da z njim zdaj leti 150 Bounty Hunterja, ne vem, kolikih je bilo. Ja, ful velik. Vsi jih hoče. Na njegovemu poslu, da se kar zgodi, da te kdo namara in da ti kaj hoče. Ljubez ne pride zraven. Pa pa zaphod potegne iz rokava. Ti, kaj pa, kakšen bog prve klase?
Ne, to je on reče. Mislim, on reče, da pozna pa tudi bogove. Pa on reče, kva klasa A. Da poznaš kakšnega prve klasi, ker to pa šlo mogoče. In potem zaphod povedati, da je poznat Tora. In potem v večini velopotež reče, da je Tora v okladivu, da to pa znal biti. Da ima Tora na mobilcu. Na mobilcu. Tako da.
In tukaj nekako priduje skup, da mogoče jih bo podpelo kamne. Ne, v bistvu to, kaj ga je zadeva, začela zanimati, da je Ladi naročil na iščit potegne še čez belo srce. Tako. In potem se je bel žar s prasketom raztegnil prekline in smrtni žarek jih je neškodljivo prišel. In potem je bil počinil bošalnik.
In konc tega poglava. Oh yeah. To smo pa zdaj lahko dobro naredili. Zakaj smo se pa pred to komutavljali? Zato, ker ga je bilo 170 strani, če bi podagal svojo poglavo. Sedaj smo že na 20-500 knjige. Pa še tri poglave. Še malo pa konc. Ja, tako da.
Če prav, tlele, če ne bi to gost, mislim, je bilo ene par for dobrih. Ja, ne, sejmo, sejmo. Vsak epizodo najdemo, sam to v enem poglavju, mislim, tako. Vse premalo bom vesel. Goste, goste. Goste. Ampak vse smo rekli, da ne bomo o tem, bomo o tem na konc šeste sezone. Še 37 vdaj o tem, kakšna je bila knjiga. Ja, hvala.
Aha, analiza pa. Hvala, da to treba. Ja, kaj, pa rečemo hvala za vse, ki ste držali z nami do konca tretjega poglavja in do konca našega današnjega podkesta. Tako je. Če bi nam rad povedal, kako ste veseli, ko smo končali s tretjim poglavjem, lahko to nastavite na dopisnicah ali na diskordu, na družavnih obrežjih pa sam poželji.
Z vami smo bili Aljo Peli Inzi. In, če ti je ta podcast všeč, ga lahko deliš in oceniš ali podpreš. Hvala za vse ribe, pikazi. Hvala lepa. Predelga pauza. Ne, super je bilo. Pa ful sem vesel, da je računalnik zdržal.
A? A ga nimamo? Opa, in se je ugasnil. Ne, ne, ne. Spomnil sem se, da sem update naštimil. Spet. Update, pa zakaj? Zakaj v sredo? Ker je bila 13. minuta, malo prej so se spomnili, takrat, ko ste rekel 13. minuta, sem sejmu, sem rekel, pizda. Pravimo, saj 13. minut. Mogoče bo bolj, zdaj so skozi gled obpizda.
Odličen. Naljen. Sem res pizdel, knjige res ne debetiramo da ospetim. Vse smo zdaj fulno. Naši kor fejli ne bodo zadovoljni. Sam on, ko zapko doziv, odprav. Pa itek ne poslušam več. Že v druge knjige, kdaj bi on tudi. Ne, prvi. Ne vemo, ne veš, čisto na začetku. Fak, to je bilo toliko že nazaj, da kaj je kurva. Pa spomnil se, kaj je bilo včeraj.
Sam človeka bi prav rad spoznal. Res si true fan, se po eni strani moraš začestitati. Ne, no, mislim, pol si fan, pa nekaj skoraj ne razumeš. Nekaj stvari pa pač ne. Nisem si še lahko fan, samo si še idiot, drago. To je pa zmerlo. To je pa zmerlo.