Zdravo. Naslov tokratne epizode bi moral biti "En jošk za drugim", vendar "umetna inteligenca" ni hotela sodelovati pri kreiranju naslovnice za tokratno epizodo. Ko pa smo v navodilu namesto treh prsi napisali "tri pištole" je skreilrala sliko, kot da so tri pištole manj nevarne kot recimo triprsa vlačuga z Erotikona VI, Eccentrica Gallumbits. V epizodi se pogovarjamo o rečeh, ki so na tak ali drugačen način povezane z našo osnovno temo šeste sezone: o življenju vesolju in sploh vsem. Tudi o tem, da bo treba že čez tri mesece na vašem jeklenem konjičku zamenjati letne gume za zimske. Da slučajno ne pozabite in da ne bo potem "ni vedela". 🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. 📱 Povsod smo @opravicujemose ... 🔗 Zapiski so spodaj in na opravicujemo.se ... 🤘 Žrebci na Rock Otočcu 2007 - drugi špil Žrebcev, takrat znanih kot P.P.T. (Poskončni punk trio), pred več tisoč glavo publiko je bil nekaj posebnega tudi za naša sovoditelja, Pelija in Zija 🎙️ Frank Sinatra - My Way - tokratni komad tedna je poklon alternativni verziji pesmi My Way, ki jo je ob koncu 2. poglavja prepeval Artur in jo je na tej Zemlji pel Frankie Martin Jr. in ne Frank Sinatra, ki pa je velja za ravno tako dobrega pevca 👨🎤 Kako je Bowie zaradi My Way napisal Life on Mars - včasih so bili “revenge songi” boljši od original, pa večina ljudi niti ne ve, da gre za ene sorte pesem maščevanja ... in take so najboljše 🐬 Hvala za vse ribe ... pika si 👍
Vse je pomoja. Samo je vše bolj več.
Ja, verjamem. Je pa veš, drugih stvari, ne? Ful bi jim prevošel, da ne bi imel težav tisti. Ja, ne, itek, mislim, neč težav, ne. Razumem pa, da morajo vse, vse morajo probati, ne. A veš, pa moraš si izkusit to. Mislim, ne. Mislim, ni treba, ampak... Ni nujno, da, ne. Ni treba, da, ampak v retnem boju. Samo v bistvu, čim zadevo nekim mistificiraš... Je še slabš. To je problem, da mistifikacija vod, ne, še v večjo željo. Tako je, ponovat je tako.
Zmeraj se ti zdijo največji probleme.
Ful bolj jih je rešati takrat, ne, jih utopiti v odvisnosti kjerikolik. Ker v bistvu jih nisi nič rešal. Ne, moja je pri teh šestnestih toliko pametna, da sem se jaz zaželil, da bi vsi moji problemi prišli takrat. Pizda, veš, ki to vse vejo.
Sej vedo, sej vedo. Sej vem, sej pomagam, da sem jaz tudi. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej vedo. Sej vedo, sej
Top, top, best, sem vesel za njih. A si? Ja. Sej jaz tudi, zato, ker so naši. Jaz navijam za naše. Tudi, če ne, pa se dala, da prevošeš vsak mod, da čim mlaži, čim manj problemi skozi live gre. To, ja, res je. Veš, da je lušan. Mislim, fajne, ker se...
Ne, enim, ki se mi zdi, da grejo lažje, ki jaz, mogoče ne prvožem to. Prasecki pčoge, kako lahko to klavfa. Ja, recimo. Ne, a veš, pa sam majčken njegove, ne majčken brzine, ne, pa se znači natruda manj dost, malo manj pajamo. Jaz moram še našihtko. A misliš, da je samo to? Ne. Ampak je, pač se niso zdaj, ne vem, tako
Mislim, samo v resnici, če bi ti pri, ne vem, 16-ih ali kakorkoli pač kipčoge začel laufati na take pune obrate, kakor on bi bil zahar v svetovnem vrhu. Ni bi bil kipčoge, ker pač... Ni rečen. Mislim, a veš, nekaj je pač genetika...
nekje genetika, vse skozi to. Mi smo se glih pogovarjali na teh tekaških treningih, ker ta naš trener je bil v Keniji, v tem njihovem kempu, kjer te tekače trenirajo. In je pač rekel, da imaš tam tudi turbo za nač tekače, da ni zdaj to z Kenijo, zdaj ne vem nekide, pa to nekaj. Majo ful velik bazen, je pač to recimo njihov izhod iz revščine tako, ker recimo
v Braziliji fuzbol ali pa ne vem, recimo Južna Amerika. A posebej vodnih košar, če nisi svetl. Ali pa ameriški nogomet, ampak ja tudi. No kakorkoli, ampak prav, to je razlika med nekim evropskim mladim tekačem in tistim je, da bomo pač tam opravljali ful gibanja že
Dopovdan, popovdan, ne vem, kakorkoli, ne? A veš, ko je prč, tam otrok pride, ne vem, pride peš v šolo, je v šoli, popovdne se igrajo, še zmeram tako, kot se je v bistvu včasih igral in potem pride na trening in od... In trening, in potem peš domov. To je nekako ta gibanje. Pri nas je pa to, pri nas ste pa mamica pripela do šole, pridete v šolo iskati.
V šoli sediš, pelete na trening, potem, ko si prišel na trening, te najboljše v McDonald's pele. Hvala. Ali pa saj už par potov vne cukar, kaj neki to Kinder, wiki, wiki, neki ne. Tri vrste cukra skup, kar je še bolj, ne. Tako. Pa se doleti, pa ovati not, ne.
Mislim, pač dejansko je tako, kaj si rekel. Razlika je verjetno 20 tisoč korakov na dan med enim in drugim. Petkrat, čestkrat več ne naredijo, poleg tega ne pojejo vsega tega cukra. Pa potem imaš tudi selekcijo, pa pa za tega tudi nekaj selekcijo. Tudi boljši pa slabši, valjda.
Tako, a veš, imaš selekcijo in boljši splave na površi in tako naprej. Pa večji motiv je. Tako, pa čakaj. Recimo, tako kot smo rekli, tam je izhod iz neke revšne, se pravi, imaš ti predvsem večji motiv, kar pri nas, če pa nam to, pa nekaj drugega. A veš, ki imaš možnost, pri nas so možnosti odprte, tam pa drugih možnosti ni. Tudi, verjetno, ja.
In te verjetno bolj porine v neko smerne. Verjetno, res. Se pravi, mislim tudi, sej, glede športa se pri nas kar ukvarjamo s tem. Tako, glede na vse smo kar nekje posod brcamo. Ne, ne, v bistvu, kar pa gre, glede na vse skoraj. Glede na bazen, ki ga imamo, se kar nekaj, se kar dogaja. Zračunal sem, koliko nas je.
Za deset Islingtonov. Aha. To še je za cel London. Ja, itak da ne. Islington ima dvesto tavžen. Ja, se veš, ki je bil un joke, ki je z Kitajci, ne, kogaj si je pa dva miliona, pa v kermu hotelu stanuje. Ja, veš. To je to, ja. To je to. Ja, lej. Ampak lej, še zmerno me kar raduje.
Glede na vse skupaj je verjetno, če bi nekdo to preskelil na svet, smo kar... To bi bil zanimiv podatak. Bi bili verjetno kar hudi. Če bi kdo... Poznate li kako, ki bi se ukvarjal s športom pa številkom? Pizda. Se slišiš? Mislim, da bi lahko novo knjigo napisal. Ja.
Kar se tega tiče. Športne številke. Športna statistika. Številke je že bila to. Slovenija v športu. Nisem bil športa. Slovenija v športu. Brainstorm za... Nisem rekel, da bi se pri brainstormu ni slavih idej. Slovenija, šport in svet.
Ne, številke morajo biti zdravljeni. To ima un, kaj se ga zdelam, da spolnoma rad. A miš doma. Suma mnogo, glede na podcast, ki mi je en znan takole. Tako že deset let ali nekaj. Ja, da, mogoče, ne.
No lej, zdaj naslov nej sam najde. Kaj mu mo še kle pomagali, dajo smo mu dal, zdaj mu pa še naslov najdemo. Pa kaj še napišem, najmo jaz danes. Spet gratis bi zdaj. Fa, san tamo, takole. Kaj dedek raz smo. Je ta božično danes? Ne, ni. Ej, z njega Augusta. A zdaj smo pa vsi že doma?
Ne, jaz še nisem. 12. augusta, a? Ti pa misliš, ker skozi sem dopustil. Ej, nečeš. Ne, 12. augusta sem še nisem dopustil. Tari, to ti misliš, da si njim dopustil. Pizda, mogoče pa nisem. Ja, se ti pravi, da nisi, pizda. To ti steli optimistično, ker...
Živimo tukaj pred tvojim dopustom. Prejšnjo sredo sem pa šel. Ti pravim, da nisi. Kako sem bil vesel. Zdaj sem bil tako vesel, da sem pa šel. Še vedno si vesel, ko si nas ogledal. To sem vedno slišal. Ponovati sem vedno z velogospo na mori.
In sem vedno vesel, ko smo v Smokvici, ko sosedje pritegnejo kitaro, pa pojejo, potem se skregajo, potem še malo pojejo, potem je pa cesarica, potem pa jaz jokam od vesela, potem pojem zraven, to je najboljš na svetu. Potem se skregajo do konca in grejo v dam.
Lecos pa ne v tega. Vse je v redu, ker nazadnje, ko si to pel, si bil brezglasov. Tako da še en ten ali dva. Ne, ne lež bom, ko bo vela gospa, ne lež cesarico, samo si bom transponeril dol.
Kaj se v veli pogovarjamo, tok nekih rupet, a zdaj pa vela gospa. Kaj skimi za sneg 7,30 imen za vela gospa. Ne bo hot. Ivo pa kompanija, enkrat ta let se vedno dobija. Ivo je to razložil, da pač to je v vas tradicija, ta zgorn vas, ne ta spodan. To je vse, te zgorni bukvičani, kako se reče.
Se dobijo dole pri Karlatu in to je sosedna bajta od naše in se sliši. In lepo poje, več glasnosti, to ni heca. To so gospe v gospe, pa gospod je v letih in že dobro izvežbeni. Sprav pa pa je na šestih bevandah. Samo kucke se skrigejo vmes. Ali bo kaj cesarica vedno je. Šest bevand, šest bevand in šest bevand. Nekaj naredi, ne?
No, dobro. Ja, ne, v službi je tudi lepo. Seveda, da je. Ja, to je to. Delo plemeniti. Še bolj sem bil vesel, ko bom to epizodo poslušal enkrat novembra ali decembra, ko sem zdaj toliko zaostanko. Pozdravljaj prihodnega tebe. Future self. Živjo future mi. Zdaj pa pazi to plundro. A si boš dal kaj še na svet? To je splundro ali kaj?
Pazi plundro. Pazi plundro. Ajde, da si dam virtualno kartico. Dej si virtualno, ne vem, a veš, a imaš, recimo, šulne za plundro, a veš? Imam šulne za plundro. Ej, imaš, okej, no, hotel sem reči to. Tri plundre nazaj sem kupil šulne. Kupi si plundraste šulne. Sej na novembra plundra, no.
Samo res, ja. Čeprav. Sej bo pa za decembar. Bolj, da jo kupim prej, še v šule na zapludro. Liko za novembra si naj kupi, ne? Novembra si kupi kot decembra. Tukaj si moram kupiti piščančke, da je malo bolj teplo. Ali ne vem, kako se temu reči. To ni za vplundro, to gre skuz. Tej ta bulž, ki imajo nek makneki. Tukaj je ta firma. Te, ki imajo je gore, gore. Pol je takoj 160 evrov. Pol imaš občutek, da si jih ne upremoči. Čeprav isto premoči. Pa 20 minut, kasneje.
da si mokr, ker zunimi za 80, a ne. Ali pa 20 minut. Ne, zunimi za 30, 10 minut. Najbolj so itak gumjasti, ampak tisti je malo mrzlo. Samo malo so veliki. Moja noga je velika in tisto, kar dobim, da jo ne približam, kupim. Pa so malo čovni.
Pogledajmo, to si moraš zapomeni, future self, to je to. Popa future self kup še šene štumfe te debele, daš lahko dati jo bolj prav. Dobro, future self štumfe, hvala za svet. Virtualna karica je narejena. To je dobro. Z volno, da te ne vzebel. Tako da, drage poslušalke in poslušalci, če se imate kaj zapovedati... Ne sintetične, volno.
Ja, apsolutno. Samo pa ne da to upravljni selo, tako kot sem jaz naredil svoje bolesti. Kolega so podcaster Igor Harpis, koji že imajo te metamorfoze in to drugo obod. Mi je prepriročil enkrat ene hrvaške štumfe in so res dobri. Detekaške pa pohodne imajo tudi.
Ja. Sem pretestiral spomledansko poletno kolekcijo, vzem pa še zimsko v bodo. Zimska kolekcija. Ful enih modrih nesvetov. Dej v zapiske. Pa bo že avgusta, tako da boš... Dej zdaj povek.
Neki čara pa. Pošel na Discord. V zapiske bom poslal v Discord. To bo zahar še naši drugi tekače na našem Discordu povedali. Kjeri so dobri. Jaz Nike furam, pa mogoče bi bilo kaj drugega. Jaz furam te hoferjeve. Jaz pa hoferjeve pa včasih so bili ful dobri, tako da te še zmeram furam.
Te, ki so pa zdaj, so pa za nač. V nekih imam izpred desetih let ali osmih, ne vem, so ful dobri, te so te nove gre. Zato pa naj te hrvaške kupim. Najkove pa sanajkove so fajn, pa tudi niso dragi. Miha in ostalja kompanija. Miha ne poveno. Miha ima zihar dobro dobro. Zihar bo imel mamnenje. Koliko prelav fa rekar, stari. To je nora. Zihar ima mnenje. Tako so te mladi, razumem. Zdravo, Miha. Zdrava kolena, pa vse skakaj.
Pa 15 let minus. To pa raje. To tudi pomaga, I guess. V moči ni 15, ampak nekje je. Zahar je ducat, zahar. Aj ducat? Mlad zgleda, mlad. Mogoče pa vidi sva. A misliš, da je Dorjen Grej, ali kaj? Me se zdi, da je skozi rekar zgoja nekaj dvajset. Če pa ga rečem, že 15 let poznam. Rekar, sam res, jaz sem nalik to študiral, sega poznamo že mlažno tle. Najbrž je biti takrat nekaj dvajset.
da reker povej, kako si star. Ne, prite enkrat, pa se bom pogovarjal o teh stojkih, on pa je onih res obvlada, ne. A res? Ja, je velik fan, jaz sem pa moja prnem slišal. Za njih? Za njih, ja. Mislim, kaj je bil pr. Nini Gaspari večkrat, pa je večkrat, vsakič omenil stojke, apsolutno. Mislim, sta se pogovarjali in je tudi razložil, dober, mislim, tako. Vse, Miha zna povedati kakšno stvar, tako da mogoče pa res. Za kakšne te zimske, ne.
Še malo podaljš, ko bo to šesto poglave, šesto sezono. Kaj se bojo, a veš, ko boš novega sebe gradil, ne, z januarjem, ne, ko začneš. Ja, bomo imeli to že naštivan. Da bi mogoče takrat z decembrem začeli kakšne tako nesmete deliti. No, temu si še v virtualno kartico še to, da Miha ta povabimo, če ne prej Augusta. Miha spomeno nas, no, prej. Da jim napiše Discord, ko boš poslušal tole. Da te bokiramo.
Ker bi jo bom pozabil. Itak. Zato sem rekel. Zdaj na tebi. Ti si kriv, če pozabimo mi. Ne, hecam se.
Boštjana moramo poklicati, ko on bo tudi kaj v teku povedal, pa če Slavko, pa... Vse, čim več. Ful enih ljudi. Redaktor je rabno, ali pa redaktor. To ne more delati. Naredimo tekaški podcast. Čeprav potem moramo poklicati. Mi še zmeram govorimo o Štovrt. Kva že? Kir Štovrt. Napoznam.
Zanj sem videl naslovnico od te šeste knjige, v kateri se pogovarjamo. Mislim, da se ne pogovarjamo. Se, se, se, likar se. In piše, zelo hudomušno piše, part six of three v angliški izdaji. Tako da, lepo. Hudomušno res. Se mi zdi kar fajn. Ja, res je. Ja, kaj smo pa v knjigi, a če bomo pogledali, kje smo pri Slavkotu? Kje je Slavkot? Kje si ga naspolnimo?
Ne, sej vemo. Hvala, da vemo. Mislim, da smo bili zelo očitni z našo slabo šalo. Slavko, v bistvu, dajmo se upravičiti. Pravičen sem se sem, še posebej pa Slavko. Ne krivni dužanje.
Ampak gledajte, Augustija, tako da, to so ti pa delali. Mamo te bolj lahkotne teme. Te lahkotne. Jaz spravim, še enkrat, sorry Slavko, nimte. Gledajte, nisem pač, ne. Brez zemere. Če bi bili mi res dobri komiki, bi najbrž kaj nastopili, tako pa še. Zato imamo vlasten podcast. Tako, ja. Ok, mislim, slabo.
Dajmo, pustimo, pustimo. Koliko je bilo čak več? Ja, nisi povedal še? Ne, povedal. Pa daj reč. 16, prej smo pa 14, prej smo v tole lukno začeli koropadati. 16 plus 16. Ne, 16 plus 14. Ja. 30 plus 12 je, plus duca tudi prej, ne, 42. Bum. Narjen. Ja. To je pa bilo prehuda za me. Ker nismo še neč všeli, čakamo, če bi lahko šli malo čez, pa še kar v četiri. Ja. Ker je pa logično.
A vizo, mamo. A vizo, mamo. A vizo, mamo. A vizo, mamo. A vizo, mamo. A vizo, mamo. A vizo, mamo. A vizo, mamo.
Skratka, če daš minus pet. Zdravo, štobar, kaj ni štobari. Am šu pobavu. Ni mi všeč ta igra. Žogo vzel pa šel dam. Aljo, tudi te bi se upravičil. Seveda, se. In tudi vsem poslušalko in poslušalko. Imam malo neušečnosti. Se bom v dveh letih na terapiji to vse predelal, ker smo se danes pogovarjali.
Drage poslušalke in poslušalci, na tem mestu bi rad opomnil, da te stvari niso za ston, tako da hvala za serijo, ki ga si tokrat zbiramo z Aljetovo terapijo, ki smo jo prijedzo dejali sami. To je PTSD. Tako, ja. To je približno tako, kaj je bilo med onimi štrajki koronskimi, ki so šli na obvozenco, ne?
In so šli mimo mojega bloka in so tulili in piskali in potem so bile sirene policijske in jaz sem imel še mesece, vsakič, ko sem sireno slišal, od tega dogodka. Tako me je zmrzil, ker sem se mislil spet, a ja, prav ni mi bilo godno.
Mislim, da je bilo na koncu korone, ko smo bili tako dve let zjebani, pa nehal sem pit tudi takrat. Ali tam nekje je? Pusti posledico. Vse, s katero sem se izmešal, je bilo tako. Tako da hvala Bogu, da se sedaj imem. Juhu. Hvala, refleks. Bem ti. Zdaj, jaz bi rad povedal samo o čem.
je ta podcast. Če smem. Če smem. Prosim. Da bojo vsi te, ki nas poslušajo, vedli, zakaj se gre. Če ste prvi z nami. Podcast o življenju, vesolju,
teku stojkih in v homeopatskih odmerkih tudi o šesti knjigi. Tisočinka razrečene. Ali pa raj dva tisočinka. Ne. Tudi v poletju in zimi prihajajoči smo se pogovarjali. Dobro je bilo.
Zdaj glede na to, da smo 12. augusta, ne? Ja. Čez tri mesece v gume za zamenat. Pustim to gde? Ne, to gde, a veš, ne, pa ni vedela. To le bom dal pa kar za naslov epizode, stari, to si bojo vsi zapomnili. Gume za zamenat. V bistvu zamenjaj gume. Ja. Če bomo zračunali, koliko ni zamenjaj gume. U, če bi se to dalo čtevat. To bo dobro, to bo dobro.
jaz to znam sprogramirati, samo ne v naslovu. Rekar, uče GPT. Uče GPT. Ne, da kaj naprejč pridiš, da vsakič... Koliko je dogum. To je skratka. Mi smo še vedno. Ok, aljo. Kljub temu, da tega ne znamo, smo apeli. Inzi. To je bilo pa blizne. Sej že cena epizoda blizni.
Hvala za podporo. Sej, to smo že rekli. Za zdravljene PTSD-e od te epizode. Tako, da se bo pozdravljen. Pod zaporedno številko 220. Ne, sej, ni treba, samo jaz sem malo užaljen. 200, 200 volti maj. To pa je itek 220, pa pol. Ja, plus dve je 222, pa to pa je... Pa pol pa daš dva, pa je 242, pa pol minus 200, pa je 222. Sej, logično.
Skratka, a gremo pogledat, a gremo pogledat, kva smo delili v prejšnji epizodi. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja. Ja.
Ni lahko najbolj podobna pozicija, če lahko pripomnim, ker me ne vidite. Ampak v zaključku drugega poglava, pred mnogimi epizodami, se je zgodila ena stvar, ki smo jo pozabili. In to je bila, da se je Artur zamrbral en stavk ali dva iz ene pesmi, ki jo nismo prepoznali. Ampak po nakladnem poslušanju angliške verzije se mi je svanilo. Takole je bilo.
Regrets, I've had a few Like all those days Spending detention In pol je bil pečino obešalnik, ker naprej ni teksta. To smo pozabili in zdaj je Loh My Way komad tedna. Moram reči, da sem bil ful tremen. A res? Pred nama?
Ali pred našim širnim občinstvom. Pojavlja se je od nekje, ker treba... Se je prav, ne, v bistvu. Treba, mislim, lahko treba, imam pred začetkom snemanja ponovat. Kako ste imeli... Ampak zdaj se mi vpraša klam, stari, le to. Kako si imel najbolj številčno poslušalstvo? Tisoče.
Takrat sem bil najdelj, Zid je bil najbližji, tako da on lahko s prve roke pove na rokotoč, če smo bili. Ne, gora roka je bilo manj. Ne gora roka, klumpanje.
Ne spomnim se. Bilo je na gori. To se spomnim. Ti si jih je bilo veliko. Tam je bilo veliko, samo notočce je bilo več. Treme je bila, posod je bila kar ogromna. Klumpanja se ne spomnim. Spomnim se, zaradi fotk se spomnim, da smo se imeli prej ful dober, pa da smo imeli res strašno tremo v backstage-u. To je bil prvi špil. V bistvu različna telepoja. Prvi živi špil.
Stari, spomnim se samo, da sem odštel, in to samo ta prvič. Odštel sem dvakrat, ko se je zdelo to imenilno mi, takrat, ko sem bil pač kukrdebobnar. Potem pa nič. Potem se pa spomnim samo veselo, da smo to naredili. Pa še, ali nismo še peli unga komada, ja, Oda Gudeki. A smo? Ja, to se spomnim, zato, ko smo vadili. Drugače pa tudi tega ne spomnim, ko smo pleli.
V točec je bil pa še malo bolj, se mi zdi, da je odr zabobne bil malo višji, pa je bilo, pa je bilo, pa tudi odr generalno je bil malo večji, tako da tiste pa stisnene.
Ja, meni je bilo probeh, tako da. Ampak je tako pol, na konc komada, ali smo imeli enega sam takrat, ja, seveda, med skupina smo bili. Med skupina smo bili. En komad, moramo reči hvala mi dvajem, ki so nas povabili, da smo bili dvakrat med skupina, res je bilo dobro. Pred pet pa sedem tisač ljudmi, tako da, ampak, glihkaj je konc, ugotoviš, da bi lahko kaj v živo, pa je pa že men. Pa je že konc. Ne, pa si pa...
Res. Pa drelim popusti. Tako da, ampak, a veš, eni pa to delajo, ne vem, že 40 let, dvakrat na teden, po tri ure, pa jim je čisto lagano, ne. Eni imajo pa najbrž tudi po 40 letih še zmeran tremo. Ja, ja, tudi taki so. Tako da, lej, nimaš seke, seke. Mislim, ne, sej, valjda, da vsak po svoje pač to hendla, ne, ampak, ja.
Ampak vsekakor lepi, lepi spomini, ki se jim spomnijo. Kako se jim spomnijo? Spomini, ki se jim spomnijo.
Bilo je lepo. Ja, pa jaz sem imel še res ebski prihod, ko sem isti dan preletel iz Hamburga in direkt iz, me je Maja prišla na Brniki iskati in direkt na rokotorče so zgodilo, da je bilo res. Rokotorče, da. Mislim, če bi malo domišljivo porabo, se je šel s helikopterjem na rokotorče, ampak nežalosti bi bil sam klijo.
Ampak je bilo res dober, res dober. Tako da... Ja, no, to je bilo v prejšnji epizodi, my way, komar v tedna. Ja, v prejšnji pa so pobegnili, no, da se dotaknemo še knjige malo. Da se dotaknemo še knjige malo. Se pobegnili zemlje. Ja. Ne, v bistvu, zdaj so še zmeram tam nek bliz. Mislim, iz zemlje so pobegnili, iz...
V resnici so šli na ladijo. Ne, ne, ne, ladija se je dvigala. Nikjer pa ne piše zdaj, kje je ta ladija. Ladija se je dvigala in je pobegla zdaj, ker je že rezala. Ona se je zdaj izugiba. Tako, se pravi, to je bila v vesolju. Ampak ne morejo pa...
Zgasen, ne? Ne, niso pa še zgazni, samo so še zmer okrog. Ne, ne, okrog so že, če je Ford vas zadeče od unga črna, razumeš, pa je ful navdušen. Le, to model, kaj je to, kakšnih tih smrtnih žarki, le, kaj to dogaja. Ja, ja, pa niso bile boljši vne bombe, ki ste pa z zahvatom začeli pogovarjati. Tam je tudi radala, no.
Ej, a smo že rekli kvarnik po to? Zdaj smo že v poglavi, v namreč. Tako je, kvarnik, definitivno. Ja, ta je bila kar lepa, no. To sem se spomnil na, po moji, eno lepših štorij iz prvih petih knjig. Na Kita pa na Lonc Petuni, ne, kaj se zgodi, kaj so oni iz strelki se spremenili v nju, ne. Tako da tista je bila res lepa, ja.
Takih se lahko spomne, te najboljših, a veš, ne pa glih za vsak reč, da se zanazaj spomne. Ja, ja, tako. Tako da, pa pa nimamo več zapiskov, meni se zdi.
Ja kaj, tudi Ladjo so zadel, ne? Ja, tudi malo je vsaka tako časa malo kvrcno, ne? Malo se zasmutijo. Ne, pa vsi, ne, Triljan pa Artur bi rada šla čimprej, ne, one dva nista tokno vdušena na temi krepulonskimi žarki, ne. On nista počena, tako kaj. Neka se zapho, da prej zvemo, ne, da itak je skozi tak, kada je na enmu dimu, ne, tisga črva, ne, mislim, da njegov lajv tako poteka, ne.
Tako da, ja, one dva bi pa rada čim prej šla, ne, in zaphod razloži, da to ni tako preprost, ne, da je, da ima računalnik pred svojo glavo, ne. Ja, ja. Ja, in da če niso slučajno opazili. Ja, ja, ja. Tukaj se stvari potem malo zapletajo, ne. Ja. Mečken se zapletajo. Ja, malo. A povemo, kva se zgodi, ali? Ja, pomoham, da mogo, no. To do pšeloh, ne. Ja, da. To do pšeloh, ja.
Zgodi se to, da naši unaki po kr dolgem prigovarjanju zaphoda ugotovijo, da ima model sam še eno glavo. Ja, pa vemo, da je bil znam po dve glava. In ta sodnikov dodatek ali kako je že ta vodnikova pomba je kr dolg in bo hotel mogoče malo preveč, ampak vse mu je kar ratulno.
Čeprav meni je bil drugačen pick-up line od Zapho, da mi je bil simpatičen. Kjer? Triljan, ki je rekla, a ne bi šli zdaj mi odkle, mislim že. O, kaj punči, jaz si me kaj pogrešala. Jaz bi se tudi. To je res. Zaphod. Točno to. To je zaphod. Ta je res top. Če rabiš kaj ega, moraš jeti k nemu. Me si že prej povedal, da ima ego.
Tako da ja. Potem so oni ugotovili, da nima več dve glavne. Tako da ena si je dal
preseditne na mest Edija Bozga Rjeveža. Zanimiva mi je teda celo štorje, da je tako zavitev tačica. Kako je pršel do glav. To je cel traktat. Sej ti si malo predolgoval, ampak dobra štorja v resnici. Tisti, ki berete pet obrod ostali, pustaj v namar, pejmo dalje.
Mislim, vidite, ki je boljše zgodba v trih rokah, pa tako naprej. Obdela se vse v bistvu njegove, kako bi rekel, odvečne dele telesa. V končine, kjer jih večina vas pošlušalcev nima. Tako.
V meni tudi Eksetriko, Gambutis in najboljši fuk v velikem poku in vse, mislim, se referira spet, kar se da močno in nahodo. Vse je, vsega imamo. Mislim, mi je bilo zanimivo, da je neka zvezdnica nekoga pohvalila, ker ponovat, veš, potem sam neki pluvajo. Ja, reči mi najboljši fuk. Ja, vem, ampak po mojem, da nekaj. Ne rečeš, ne? Ne rečeš, ne, tudi če je bil, ne rečeš.
Ja, ne, ker zdaj, veš, vse sam, jaha, se bi bil itak brezveden. Ja, ja. Tako da, ja. Ja, potem je bilo pa še na daljne branje. Lulu Mehko, kaj je, Mehkoračka je bila. Mehkoročka. Mehkoročka je bila. Ja, ja. Gospod predsednik na štiri oči in ekscentrika, gamb, gamb, še zmerno znam po šesti knjigah tega, pa, brate. Ja, daj.
Galumbic, en jožg za drugim. Ma tri, če se še ne veste. Zato, da imajo tretjo roko. To je dober naslov. Zelo dober naslov. Ta en jožg za drugim, jaz mislim, da...
Kje so te knjige? Klukca. To je za kero koliko knjigov dela. Ratal je. Po dve z tih epizodah. Zdaj smo te kupili. Zdaj pa moj je gospod Kudre zrihtel. Čeprav zihar. Gospod Kudre, hvala lepa. Kjer ga leta je bila ta knjiga napisana? Nekim 2000. 2000? A res? Ha.
Ne, ker mi je bilo zanimivo, a veš, kako je to, da je Nemoto, ki je pač... Se je povedal profesor, ko je bil pri nas zdaj malo bolj jezik, malo bolj rough around the edges. Ne, ne, seveda, ampak recimo, kako je to vplivalo na volitve, ne?
V bistvu, vsi te seksualni škandali ali ne vem karkoli pač se niso bili škandali, tukaj niso bili. Se pravi, Galaksija izgleda bolj graviterah Italiji, ne Ameriki. Če pravi Ameriki, lej tudi sega. Ne, da si mečkan bolj, ne. Sej unika se tudi bolj s porn zvezdo pa ni nič, ni nič manj zgubil. Ej, to, ali pa, ne. Uglavnem, Triplestav Ločuga, Zaphod, je predsednik bil. Tak, to prav.
En jožk za drugim, vse tri je probal. Ergo tri roke. Zato je imel tri roke. Zdaj smo vam pa izdali vse, kar bi mogli prebrati. Zato smo tukaj. Zato smo tukaj? Ja, jaz mislim. Ali ne?
Ne, mi smo tukaj, da spodbujamo k branju. To itak. To, da jim vse povemo. To je potem, mi smo kao obnova. Ne, vse mislim, da je. To, da te mulcem potem sam, ne. Kaj je, kaj je. A se te di, da smo vse povedali. Kaj bo štopar, cilj maturi leta 42.
Sam jaz jih bi dal prej, ampak ajde, 42 je pa lepa. Mislim, če ne prej, takrat upam, ne, apeljeram. Takrat mora biti san to. Najbrž več ne bo. Ja, ampak bomo. A ne, kurac s kreditom do 42, bom mogel biti. Še ena ideja, san tako za naprej, tako da san, da veste. Ja, ja.
Takole, da bomo na ministerstvo, na drago ministerstvo za šolstvo in šport in visoko šolstvo, kjerkoli že. Čakaj, ni zdaj to ločen nekaj. Ne vem, no bomo na vse. Na vse imamo poslanje, dobite dopisance od nas. Vse takrat, ko imate maturjo, kjerko tudi če imate na faksu maturjo.
bo knjiga ta. Ja, esej za vse. Tako, vsi pisati. Vsi bojo prebrali, vsi bojo mogli zakazati poslužiti vseh 380 epizod, kar šesta epizoda bo do 380. Škaš nažel, škaš spajk bo to. Statistiko bojo ful nore tekati. Tako da je trej prej treba. Mislim, ne, kao temelj to na maturi. Na maturi, ja.
sploh vam ni treba brati sam nas poslušati. Čez vseh. 300 epizod nas poslušate. Vse obdelamo. Čez pavce to je na 670 ur, oziroma bolj 640. Ja, pa ki ni pa treba brati. 640 ur, ful hit termine. Ej, to ni nač.
Pa itek šesta novna, samo to, da povem. Ne, samo ta prva knjiga na maturiji. Tako da v redu, to je samo ene 50. Če hočeš vedeti cel Kenan, moraš vse poslušati. Če hočeš vedeti cel Kenan, moraš vse poslušati. Ker če ne, ne veste. Ker bo zikr kakšno podoprašanje iz četrte. Zdaj le povem, ker vem, kako mislijo oni.
To je res, to je res, torej zahar bo ne. Pa eden od komisij je ful fan Kralja sandvičev, pa mislim, da bi se Kralja sandvičev, Mojstra sandvičev se pravičujem. Ga bo dal noter? Ga bo dal noter in poslušal tudi. Zahar, kdo je Mojstra sandvičev? 198 pa 169, ti treba tudi poslušati. Kaj je v sandviču? V Mojstra sandvičev?
Pod vprašanje, kdo je moj strseneč. Že zdaj povem in ne gre prosim v zapisnik, da če ne bo starega Margota kot tega vprašan, sej bom globoko razočaral. Seveda. To je on triki kveščena, veš, vzadi.
Ja, ja, ja, ker Bargo je imel eno dobro, eno dobro je imel, bom šel poslušati zanazaj, pa sem spomnil, ker vem, da so se še, zapomnil sem se, da so se še Galfričanovci strinjali, da tamo je pa res ratala, ker smo se tudi mi spomnili, tako da, daj, tam more biti na maturi, apeleram, však ta ministerstva.
A tukaj rečemo Pečino Bešalnik. Se bi mogel že prej, ampak dobro. Veš kaj čemo, Ford je objel bratranca in rekel, ne, končno si se iznebil. Sneti si glavo se sliši kot dejanje bedaka, ampak iz nekega razloga se v celoti striljam s tabo. Artur je vedel iz katerega razloga. In Pečino Bešalnik. Tako.
A veš, nek standard pa moram imeti, pa čeprav slep, ker zdaj smo se zadnjih 15 minut pogovarjali o pač maturici. Ja, lej, če je treba, je treba. Jaz sem si tole prebeležil, tako da to je to.
Najlepša hvala, ker ste nas poslušali čisto do konca epizode, v kateri ste izvedeli, katera knjiga bo v maturitetnih vprašanjih leta 2042. In kdaj zameniti gume?
Točno, dve vprašanje smo videli, še gume. Če ni to najbolj praktičen podcast na planetu, ne rečem nič. Ugotovil sem, kako rečemo tem epizodom. Sicer že na par epizod nazaj, ko sem napisal v opisove epizode, to so ne epizode. Seveda govorijo, vse smo pogovarjali o knjigah. Ne, zanče enkrat smo bili eno, ko se res nismo nič. Eno, eno. To je eno, ki potrjuje, da se vse ostale pogovarjamo o tem.
Ok, potem bom pa tako zaključil svoj misel. Drage poslušalke in poslušalce, hvala, ker ste nas poslušali do konca te ne-ne epizode. Dvojno negiranje. Če vam je bila ta ne-ne epizoda všeč, to lahko poveste na Discordu, v državnih obrežjih ali pa na dopisnicah ali pa na karticah, ki jih pošljate na naš dobro znani naslov. Oprelučujemo se zdaj vseeno všečnosti drugak let. Lito Strojsko 52A.
Tisoč rublana. Tako. Z vami smo bili Aljo, Peli in Zi. In, če ti je ta podcast všeč, ga lahko deliš, oceniš ali podpreš.
Pazo se, ribe, pika si. Ja, hvala, no. Koliko sajtas pa štev? Aš štev? Ja, se malo. Malo sem dal. Malo dalšo pauzo, kar potovar. Ja, sej to sem začutil. Sam, kaj sem jaz začutil, sem že študiral, koliko je pa dolga. O, predolga, predolga. Ja, bomo se skrašili. Mrezo, mrezo. Zdaj bomo skaporino, pa bo vse tole izpali čudno. Ne, ne, ne, ne, ne. Tako bo, kako bo. Okej, dobro.
Vse to sem že povedal, da ima ta Nate Di Meo, ki ima The Memory, peli smo tako kratko epizodo, 10-minutne izgodovine, pa ful naredili, da se res tako lepo opiše, ne vem, nekaj, kar se je izgodilo v 1872, pa je šla ena gospa z biciklom čez, ne, to je ideja številka 1872, ker je bila prejšnja unika, ker je šla z biciklom okrog sveta v glavnem, pa ima pa res zajedno.
Ne bo na dolgo opazil. Glej tako, kar si ti danes imel. Top, top. Res dober zaključek te ne, ne epizode. Ker že misliš, da so ti slušalke crkale, ali ne? Ja, ja, ja. Ali je kdo dal na pauzo popolne sreče. Ali veš, sem pritisnil, sem naslonil. Ampak, kaj veš, kakar je pa konc, poslušalke in poslušalci slišijo samo ta. To, kar bodo zdaj res slišali.
Pa da bom! Ne, un v uš, no! Aja! V uš, v uš. To je tudi mesec iz radnjske igre. Je, je, se si rekel, da krat se spolnim. Se si rekel, se si rekel, da ta v uš v uš. Se že pozabim, če je ali je. Mislim, da si rekel, da krat se spolnim. Oje, bela cesta.
Že zjevan pizda. Še moramo delati. Ja, pa še moramo delati v pizdomato. To sem se sprešel zdaj, kaj smo bili ta res dog outro. Jaz sem se na začetku tako nek nasreč sem smel. Čakaj, je ta tretja? A imamo še eno, jaz spomislil, da je ta tretji. Aja, fah, pizda, jaz sem bil še. Aja, očitno, da si vse presekal. Ej, ej, ej. Težke so tri pizda. To se mora, ni težko. Ni lahko, ne. Ne, ni lahko, pizda. Še dobro, ne, samo enkrat doleti. Čeprav pizda decembrov, smo imeli samo eno ali dve, ne.
V decembri, ja.