Zdravo, dobrodošli v epizodi, kjer se pogovarjamo o tem, kako bi bilo, če bi ponoči, rahlo okajeni, medtem ko se vračate iz svojega priljubljenega kluba, mimo hotela Lev srečali leva, ali krdelo levov. Peli pove, kako je bilo na Avdiofestivalu (fino, naslednje leto pridite tudi vi), mi pa sanjarim oo tem, kako bi bilo imeti urednika. Dali bi mu ime Bojan in govoril nam bi v slušalko. Sicer pa vabljeni k poslušanju oddaje vsi ljubitelji konjeništva, vinarstva in ostalih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, ter četrtič o 4. poglavju 6. knjige. Seveda tudi o birakraciji, kretenih, Vogonih, alkoholu in najbrž še čem. Za napačno poimenovanje patra Geržana (ni Pavel, ampak Karel), se že v naprej opravičujemo za vse nevšečnosti. 🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. 📱 Povsod smo @opravicujemose ... 🔗 Zapiski so spodaj in na opravicujemo.se ... 🏨 Hotel Lev - ljubljanski hotel, ki je imel včasih 5 zvezdic in je gostil gostje in goste, kot so: Agatha Christie, Orson Welles, Louis Armstrong, Bob Dylan in mnogi drugi, stalni gost pa je bil tudi Josip Broz Tito s svojo soprogo, v njem sta pa nekaj let delala tudi Peli in Zi 🐎 pater Karel Gržan - je slovenski duhovnik, pisatelj, magister teologije, doktor literarnih ved in redovnik kapucinov, … ni Pavel, je pa hupi frud in ljubeč sopotnik gospe Kapre, njegove zveste kobile 📻 Avdiofestival - enkrat letno postane Cukrarna prostor vse, ki so jim pri srcu radio in podkasti. Delavnice, predstave pred občinstvom in druženje z ustvarjalci so več kot dobro vabilo, da se Avdiofestivala udeležite tudi drugo leto! 📹 Gustav - je madžarska risana serija o sivem človečku in na humoren način prikazuje problematiko vsakdanjega življenja, v katerih se glavni protagonist sooča z raznimi tegobami (zoprn šef, žena, sosed itd.), na YouTubeu pa smo našli 6 epizod 🐬 Hvala za vse ribe ... pika si 👍
Tukaj se že vrti. Na dveh virih že snemamo. Še ti svojo priklopaš. Pa smo na treh.
To bo šlo v anale. To bo, lej, toliko dobro. Toliko dobro sound, da pelju nam treba nač delati. To se nam zgodi, ampak kaj. Samo so naredili in nabla v daljnice. Ne, to je zato, kot si že rekel, ne, imaš pač ti malo iščejo s tem. Ne, sej to je tudi... Ne, ne zato, ker je bilo slabo. Mislim, to v resnici ni išče, to je pač industry standard.
Ja, sanj se ga večina ne drži, ne? Vseh njih to se hoti reči, ja. Razen mogoče na RTV, pa še tam vprašanje, kjeri? Mislim, še kakšni, ki so res malo kukrhujši, kot smo mi, ne, pa je to predvsej, predvsej slabši. Ja, ja. Dejstvo. Po imenu.
Kaj? Po imenu hujši, ne, in po, ne rečem, brand recognitionu. Po dosegu in vseh teh metrikah. Tako je, sound je pa v pi. Ja, ne, nekaj imamo, ne. Saj je to, ne, saj tehnično smo. Zdaj upam, no, upam, da se snema, tako da, ne, vse kaže, da se snema. No, ampak tam, veš, kaj si zanč, kaj si, a ja, peli, ne, te,
Kako je bilo na Unmu? Ja, na Avtofestivalu. Po nesredcu sem bil Žan Papič. Počutil sem se tako, kao na štorija, ko sem vprašal Čep GPT, s kom, kdo sta sva voditelja našega podkesta, pa je Čep GPT rekel, da sta Juroj Godler pa Miha Šalehar. Se pravi, Čep GPT še ne ve vsega.
Ne, ne, ne veš vsega. Tako da bil so namreč Žana Papeče, govorili smo o urednikovanju in sem pač povedal, da se mi držimo pravile don't be a dick, s tem, da nisem smel povedati dick. Kar je dobro tudi za, kako bi rekel, za v življenju imeti ta moto. Ta moto, vse to smo rekli, da smo ga uporabljali, mislim, da najprej glih v tem kontekstu, ampak se pa držimo tega tudi, kar se urednikovanje tiče.
In potem je nekdo iz publike rekel, da najbrž, če bi imel več dosega in denar za resnega urednika, da bi ga najbrž imel. Pa sem rekel, da sigurno. Če imaš človeka v ekipi, mislim, tega sicer nisem rekel, ker sem pozabil, to sem potem razmišljal, nazaj gre, kaj sem šel, da če bi imel, če imaš človeka, ki kreativno pripomore, pa ni voditelj, a veš, je to samo plus, saj jaz ga vidim. Pa če se štekaš s tem človekom.
Vse morš, če delaš vodajo skupaj. Pomaga, no, bi rekel. Pogovarjaj se o tem, raj, pizda, kreten. Njih je v konjih, ampak... Njih je v konjih, ne. Preveč konjev. Dost je, dost je bilo. Kajno, gremo naprej. Gremo naprej. Gremo naprej. Gremo naprej. Gremo naprej.
Ja, ne, tisto sem že prej hotel natiskati se, enkrat se ne vem, a smo se to že pogovarjali, da kako bi rešil pijanos, pa kako ljudje v krog hodijo. Pač ne v pijanem stanju, da ljudje hodijo v pijanem stanju v krog, pa delajo pizdarije. Ne vem, če smo se že, a dodi leve dal v redbo.
Leve spustiš, ti pa ne hodaš okrog po noč, ne? To, on je imel en komik, ki je imel šalo na to, da zaradi mobilnih telefonov, veš, ki ljudje ne gledajo več na cesto pa okrog sebe, ne? Ne, ja, ampak mislim, se je pa pogovarjal. Če bi dal leve v enačbo, ne, ljudje ne bi več tako po telefonih gledali, ne.
In isto je zazvečer, ko se ljudje vržejo v tako ali drugačne alkoholiščine. A veš, bi morali malo bolj paziti. Ne bi, ker levi tudi po noči lovijo, se mi zdi. Dobro, pa kaj drugega. Ja, ker matičke so, verjetno, da imajo tudi malo tega. Če pa ne, pa da še nekaj tazih, da po noči lovijo.
No, pa sej ima že psihološki učink, ima za dost velik, tako da tudi če ne lovine, samo če pride, mislim, da ti že priteče dol po hlačenci. O ja, mislim, malo bolj previden, ne? Kaj? Ja. Da greš dam iz centra, pa imem leva, lev pa leti. Tako, pa čisti trezen v trenutku. Ne razmišljaš o tem metafori, ampak fak, lev je tukaj, pizda.
Ja, hotele, hotele, gospod. Sej smo že navajeni, veste, pridejo od kolikol desetih. Sej, če otešo pa malo naprej, boste pa do slona pršli. Ja. No, sej slon bi bil tudi v redu. No, skratka, v tem trenutku bi naš bojan rekel, ne, nehite, nehine, dost je. Ne slona, ne slona, želebico bi preveč. Nehite. Skratka, nehamo. Ja, okej.
Veš, vse je v ordinikovanje dela, samo pač v smislu, kaj je treba. Ja, v bistvu tako, kaj je Dunja predlagala na Discordu, da pač moraš se zavedati te vloge, tudi če ga nimaš.
Moraj biti pa saj nekdo, ki malo razmišlja o tem, oziroma mora nekako to vlogo prevzeti, pa odgovorno, da glih ne postaš vsega srajna. Sej sem tudi povedal, da mi, če nam kaj zdrsnete, ki je res preveč divene točnega, ali pa kukorkoli, ne, za kakšno zabudečo nežo, da smo vrgli ven, ampak da se je to zgodilo. Mi pa nekoli zabudečo nežo.
Ne spomnim se, ampak vem, da so bile ene tri kučljive situacije, pa ena je bila tudi taka privatna, pa smo pač zaradi vseh upletenih ven vrgel. Ne, ampak več ali menj pa ne. Kojne pustimo not. Mislim, kojne to je, ne. Mislim, da bomo zdaj lahko razrasli v konjeniških diskordih, ki jih ni in je naš edini. Ja, tako da prite. Tako da prite, če se hoče o konjih pogovarjah prite. Ja.
Ja, sem pa znan, če enkrat ne vem, zakaj sem gledal, ta mali konji je bil pocen 200 evrov. Teli, kva so že, no, ta mali poni, šetlanski. Šetlanski poni. 200, pa ga imaš. Svet, za kva sem gledal, zato, ko smo se pogovarjali. V polnoblanskih klubih daš 200 dvakrat za po pol urce, a?
Zima takrat konjo, da se še v službi pogovarja. Ne vem, zakaj nekaj. Se spomnil čas, je bil en kon. Imel je še dedek, ampak pustimo to. Je bil pa boksač, delovni kon. Moj dedek ga je tudi imel. Te ure jahanja so bile ... Nipocen. Po loblanskih klubih se tudi pomislim, da se tam okoli 60 evrov vrti.
Dvakrat ga daš, pa imaš konja. S pospravljanjem konja. Se pravi, da si ga skrtačil vnotraj. Se pravi, da si bil na konju v glih. Temu se približe živali.
Tako da ja. Te približa tako približa dživaliku, ker, ko greš v ashram, pa potem še to malo delaš, a veš. Sej, to je to, ne. Nim ni treba, pa zarčunaj za to. Ja, sej. Dobro, ja. Počitnice na kmetiji, a veš. Daš 250, pa otrok ne tam dela. Pa še malo manj reko, po moje. To sem imel, jaz si delal, pri fotru, za vinograd, ne, kar smo videli. Ja, hvala.
Ja, otrok je prepela tu vinograd, da vidimo kako vinček nastane, pa da potem probajo tudi te svoje proizvode. A ti pa mamice pa delajo, pa ukupavajo tam, veš. Da otroci probajo malo vinčeka, kaj si rekel, Aljo, malo je peli govoroče. Sorry, nisem slišal. Da otroci probajo malo vinčeka.
Ja, ne, da se zgodaj začne že ta indoktrinacija jugoslovenska. Ja, a sem jo povedal, kako sem jaz prvič se ga napil, a to sem že povedal v podcastu. Mislim, jaz poznam zgodov, ampak živo, pa mislim, podcast, ne vem. Tako je bilo, ne, vinčeka sem nosil. Te stari so s Lamom nekaj, ne vem kaj, nekaj so vkozali zdaj, ali pa moje v tavo, ali pa v adevar.
In v glavnem on se je tisto nalagal, jaz sem bil pa ne waterboy, ne to smo že govorili, da sem bil waterboy, ne nisem bil waterboy, ampak sem bil wineboy. Vin pa kislo sem nosil, ne. In jaz se tega sicer ne spomnim, ampak sem baje nosil, nosil, dokler nisem očitno enkrat probil in od vsega doberga zaspal tam na koncu kozolca. Tako da je dober je bilo.
Valno, da te malo proba, če vidi, da vsi pijejo to, pa se imajo fajn. Tako je, valno še probo. Šale so padale, kape niso bile delče. Dobro je bilo. Zabavni so bili.
Ne, ne, ne, očakvaš, star Fotran imel pa uvožen vin, ne zasavskega, mislim sicer imel tudi svojega, ampak drugače pa najrej Primorca, oja, pa tudi malo na Štarski hodil. S Fotran ste imeli redne ekskurze v vinorodne predelje, da ste malo probavili, veš, kjer je, ne.
Skor vse razen gorenjska prnazvinnost, tako da. Ja, sej, sta šla. Tukaj je Dolensk, če bi bilo treba. Tam imaš pa Šnobc. Mislim, da šnobc imaš posod. No, tudi resno. Samo odvisno, kaj, kjer sadaš, zakurajo. Pa kaj se da z njega narediti. Ja, ja. Kjer sade, tam raste v bližini. Kjer ga je največ, nam tako reko.
Mislim, ni bilo nekaj, samo da ni bilo pod povprečjami, po mojem, da bi bil zelo zadovoljno. Ni bilo nekaj, da bi, a veš, ko brne sovnjon, wow, wow, wow. Ja, ja, ja. Francoska letina, 1954. Pozno trgatov nekje, ne vem kako to govoriti, ki je obbrane ročelke. Malo sem mi je všel v obbranetu ročelu in Mike Davisu in teh stvarih.
To mora biti... Mislim, jaz ne govorim tako počasi in sem prav matram, veš, da... Pač on, mislim, ne vem, ne poznam Brana Lučila tako osebno, ampak pač on vredno tako govori, ne? Jaz sem se enkrat z njim pogovarjal, sam smo bili na Turnfestu, pa Boga bi... Jeste ubi, jaz se mogoče tudi jaz bi zral. Mare se mogoče spomne. Jaz se ne spomnem, kako hitro govorim, ali počasi, ampak ne morem trditi, res ne morem, ne upam. Mare bi vedel. Ja, ajde.
Pa je bil tle. Pa je šel, ne? Ja, pa je šel, ne. Ej, Ali, kako si pa ti zdrave pa tošil? Zmeraj bo lehal na tako? Ja, kledaj, to se kar vleče. In vleče. Še vedno na skriti lokaciji. Nekje v Ljubljani. Ali pa tudi, ne? Upam, da zdaj ne več, no, ko tole poslušate. Ja, danes bi pa že lahko bil, ja. Ker če ne, pa tole res ni dober, no. Tako da...
Ja, lej, upam, da je eno. Kaj? Upam, da je v redu prav. Ja, jaz tudi. Tako da kaj, gremo mi v epizodo ali kako? Pajmo, čakaj, gremo jaz do Slavca. Slavko ta. Ne vidiš? A, vidiš, vidiš. Dobro, dobro. Smo v 12. minuti. Avizo.
Zdravo štoparke in štopari, ljubitelji konjeništva, vinarstva in vstalih dejavnosti povezanih s kmetistvom. V odaji vam bomo razložili nekaj nasvetov za večji donos na vaši rodni grudi. Ljudje in zemlja, dobrodošli.
Drugače pa to podcast. Ne, ne, še malo tega, da bom dal citre od spod. Lepo. To bo bilo zelo dobro.
Ja, lej, mora se malo povedati z rodno grudo, ne? V drugem delu epizode pa boste slišali intervju s Patrom Pavlom Gržan. Kto je Patr Pavle Gržan? A ne veš, tak je malo filozof Patr. Tako, good guy. On se drži tega pravila don't be a dick. Zelo dober. Vsej svojej veličini. Ne, ne, Facebook, Facebook gospod.
Dobro. Do, pater, kaj? Gržan. Ja. Pater Pavel Gržan. Ja. Meni se zdi, lahko pa da je kaj drugega, ampak Gržan je skor zdihan. Ok. Zdaj si zda se jav vsemi dvoma neki. Ok, torej, ok, ja, peli si, hotel še kaj povedati. Ja, ne, hotel sem povedati, da je to podcast o življenju v vesolju in zmerno o teh knjigah iz serije Štoperski vodnik po galaksiji, ki jih je napisal Douglas Adams, ampak zdaj beremo ena od unga drugega modela,
ki jo ni napisal Dagor Sedams, ker je bil leta 2009 že on kraj Maurice. Tam s brisačami je hulupal, pa z žimnicami. Da po je bilo. A ti samo nekaj povem. Je Karl Gržan.
Karl Gržan je ljubec sopotnik gospe Kapre, njegove zveste, ko bile. A, stavek. Torej, kako se to vse poveže. Ni slučajno, vse to vemo. To je to. Ni slučajno, matrica ve. Kljub temu smo pa mi še vedno...
Aljo, daj. Aljo? Easy. Hvala. Priznaj, zdaj le si se ustavil zato, ker si je glihkar zi povezal konje pa metrico, stari. Jaz sem sam čakal, kdaj bo. Ali je to logično?
Ja, res. A ne vita vidva fanta? Dobro, ta matrica, ki ima kojne notri. Saj aktivne kojne. Male stvari. Male zadovoljstva. Male sreče. V Discordu nam lahko poveste, če vas tudi, mislim, kaj so za vas te male stvari, ki vas razeseljujejo? Lahko so tudi koni. Če so koni pa še posebej, ker potem bo to res ta prvi ekvestrični diskord na slovenskem in to bo res hupi.
Misliš, ni diskorda z ekvastrijalnimi temami, ufak, s koniniškimi temami, konskimi temami. Hot horse še nima slika. A si zihar? Čeprav, ja. Hot horse appreciation society. Če malo smo zgrešili, ja. V glavno, ja, lahko gremo pogledati, kaj smo delali v prejšnji epizodi. Dejmo, dejmo.
Razekonjeno. Bili smo v teh retrospektivnih delih četrtega poglava šeste knjige. Tako, spominjeli smo se, kaj je kdo videl. Kaj so bili v konstruktu, ne, v bistvu. Ja, v bistvu so se imeli, ne, so bili žalostni zaradi matrice, ne.
Kaj to so bili v matrici, ne? Ja, ampak zanimivo je, da so se, a veš, oni so toliko tajta bili v matrici, da so, da so tudi spominemeli z matrica, ne? Ja, seveda, vsej matrica. A petali bi v, sami z. Matrica je toliko. Iznotar, mislim, stari, to je vodnik številka dve, no. No, pardon. Mark 2. Tako. Ampak dober, lahko mu rečeš tudi matrica. Ne, ne, ne, Mark 2, vsej se matrica. Saj, vsej isti ples, da. Ne. Saj, vsej, tam, tam, da. Same, same, but different. Ja, ja. V glavnem, ja, valjda, vse to tebe te prepriča, da je vse res.
Valja, in tako, kar smo slišali, in če ste prebrali, ste prebrali, pa njih je bilo vse res. Fertel, do Fertela je redno gojila iskrena in globoka čustva. Ja, seveda, mislim, vse tako je. Elektrostimulacija se je zgodila in to je bilo to. Ja, pa pa, dokler ni bilo baterije. Ja, pa pa te baterije, to pa pa so crk na ev.
Ja, no zdaj smo pa že skoraj prvo, mislim, celo knjigo v prejšnjem epizodili, tako da gremo na kvarnik pa naprej, ne? Tako. Ali kva? Ja, valjda, tako je. Ja, okej. To pa dej ta kvarnik.
Tako da ne, v tem delu so pa do. Glavni protagonisti so spet vogoni, ne? Ja, še predragi. Glavni, kako bi rekel, glavni zlobneži. Ja, ja, ja. Super zlobniži. Saj na začetku, no. Mislim, ja, ne, zdaj, če jih ti dojemaš, ja, v bistvu glih to, ja, če jih dojemaš kot zlobneže, ne.
Ja, ker avtor že v začetku pove, da vogoni kot taki niso bili slabi ljudje. Ja, ne, vse niso, samo oni pač delajo, pač birokratsko natančni so in pač delajo, ne.
Mislim, a je zdaj to, če si poslušen pa pedanten, pa to, a veš, to te ne naredi v bistvu slavga človeka. Tako, če na cistično Nemčijo pogledaš, ja, v bistvu te, ne. Kaj? Vse, kar se recimo na cistični Nemčiji dogajal, ne, so to ljudje delali, to ni en človek, ampak je. Ja, ja, apsolutno, ne, pa je bilo v bistvu, razmeroma je bilo vse po zakonu, ne.
Ja, se je tukaj tudi. Se je tukaj tudi. Vse mora biti pravilno izpolno, če ni. Ne, kaj so pa pol zdaj neke moralne vrednote. Ampak ni nujno, da so vogonske moralne vrednote enakovredne našim. Mislim, to učitno niso. Vem, sam, a veš, oni, če ni bilo ustreznih papirjev, pa niso šli glih enega svetarja na sud. Oni so šli po črki zakona. Se pravi, so mogli imeti vse po štemplanju,
Ja, pošten plan vse je mogel biti. Pošten plan mora biti po uregelcih? Pa pa pi do zadnjega, to mora biti. Čeprav meni se zdi, da so malo uživali. Tukaj se gremo na neptiče, ki so pozabili odklukati nekaj in so jih z veseljem potamanjili. Se mi zdi, da so malo tudi najdeli te male radosti.
So oni najli v svojem delu, ne? Se bo mojan, da misliš, da niso kakšni te uradniki tamle na občini, da nimajo izga, veš? Tudi verjeten, ja. Kaj te pošle nazaj nekam, pa ti spet rečejo, da pridi čez dva mesta, ki si pozabil tam eno klukco nekam narediti, a veš, tako pa. Ja, pa, ja, mislim, zihar se zgodi kdaj pa komu, ne, mislim...
Pa on uživa v tem, da te pošlje nazaj. Ti pa rečejo, da poskusite iz e-prijavo, ne, ker veš, da bo itak, da bi se raj šel v besedka, da greš tisto izpolnjevati. Itak se bo še ne šterkat, mislim, itak link na pačno strano, to je tudi na ta moment, ne. Ja, ker moraš biti pa v iskalnik, da zres najdeš. Kaj te puma čaka pod štengam, pa tako naprej.
Pozor, hud leopard. Ja, tako da zgleda, mislim, da imajo te uradniki v bistvu vsi v istih stvareh. Mislim, vse je verjetno, vsaka služba prinaša nekaj, nekaj drobne radosti. Mislim, ne, moraš si narediti nekako jo...
tako, da jo priživiš, mislim, sej pomisli, da si pač pogrebnik, ne, mislim, ena sama luba žalost, pa ne vem, pa vse skupaj, ne, nekako pač to, če to hočeš 40 let delati, ne, moraš verjetno, ne vem, malo s humorjem to vzeti, čeprav je malo bešenjaški, ali ne vem, nekako, v glav si moraš to nekako poštimati, no, da to verjetno lahko delaš, ne. Ja, sigurno, da.
Pa da delaš dobre stvari, ne, v bistvu, ne. Kaj? Kjer je rekel, delaš dobre stvari, tako da vogoni tudi verjamajo, da delajo v redu, ne. Mislim, oni verjamajo, da delajo dobro, ne. Ja, delajo prav, ne. Mislim, pa oni sigurno delajo dobro. Lej, če imajo oni usrezne papirje, grejo oni lahko na konce solja, a veš, pa vsa usporedna vesolja, kamorkoli, ne, sam, da bojo oni, ne, nalogo izvršili, a veš. Pa v bistvu zelo so zagnani, ja, točno to, mislim, vse, usporedna vesolja, potem manja, ne. Če je pošten plan, gremo.
Ni da bomo samo umga pustili, ta levga in ta desnega. Vse bomo potramaljali. In zdaj smo tukaj, kar so vse. Ta zadnja zemlja je padla.
Moramo reči, da je v poglavju veliko vodnikovih opom, o katerih smo že govorili, da nas včasih ne nadahnejo tako, kot bi si človek želel, tako da jih bomo spustili. Čeprav ta je bila dobra, ker so čakalo vrstje, veš, ko je napisal model knjigo, Magar, ne vem, 20 tisoč igr za vagonsko čakalno vrsto.
Napisano je o vogonski čakalni vrsti in še nadaljevanje. D2 napisano je skoraj načelo vrste in pa še tretja knjiga. Vsi vogoni so barabe in jih je treba pobiti.
Če je glih namalco pršel, mislim, da je to moj kriv. Glih bojo okrce zaprla. Človek mora tudi jaz. Če kdo ve, ne, če se Gustava, kdo spominja, smo že to šli. Ja, Gustav je bil. Gustav, ki je bil isti, ki je bil isti ta moment. On je bil ta birokrat. Izirano birokrat. Bilo v banki, ki je delal. Ja, točno, ja. In potem...
Ampak, a se ti spomniš, to je bila risanka, pa je on prst v vim pomakal, pa je oblizval, pa je naštev. Za vsakeč bankovce, ki ga je preštev. Mislim, kako je to politično nekorektna risanka. Pa zelo počas je to pošel, ne? Ja, res mislim. In potem pa je nekdo malco spizdi, takrat pa bo pizdi. Naravno ni bil problem. Takrat je pa pol malo pospešil. Ja, ja, takrat je pa pol malo razmetil.
Tako da si bi rekel, da bomo dali link na Gustava, sam verjetno se ne najde to. Gustava. Prav probo. Prav probo. Bomo vprašali YouTube, če imajo kakšno zalogo. A veš, da bili so pa še eni, no to pa moramo povedati, da pa le niso bili vsi vogoni istine. Aha.
Da je pa v bistvu podtalna skupina tudi obstajala, se pravi, se zmeram nekje stvari grejo svojo pot in te so bili pa ta pravi vogi. Oni so pa posedali v krogu in se se pogovarjali, ne da preuložili vse potrebne papirje. Mislim, kar tako so se dubili in so se kar malo pogovarjali. Ja, ti malo.
Zmeraj so neki alternativci. In to brez kolekov, brez ičega. Mislim, to je čist living on the edge. Ja, ja, ja. Altari, ne. Zmeraj morajo eni malo neki subverzivni elementi. Living on the edge, ja. Tako da, ja, to so bili te, ne. Pač klenem opiša tudi, kako, kakšni so spet bili, ne. To v bistvu se je vsečas...
Malih bodi še imajo. V bistvu jih res. Od Douglasa naprej. Ja, tudi ovo njih. Zato se meni, da Douglas jih ni preveč opisal. Vse jih je rekel, da niso najlepši, ampak ta se pa res od slivu do kvasi preboljša. Douglas jih je zelo metaforično. Se jih lahko ne sliko, koliko se jih dohodi.
V bistvu sploh nisem imel, dokler nisem filmo videl, sem imel čisto zragačno sliko v njih. Zdaj imam pač to filmsko, ampak ja, okej, no, pustimo. Ja, on pa si res vzame, Cajt, da pove, da so res, ne. Ja, veliko zadev jim prida. Veliko vsega. No, niso najlepši, no. Če kdo ni slučajno prebral. Kje smo pa še bili?
Mi tako spremljamo tukaj, če gremo, celo zgodbo, pa se fokusiramo na prostetnika Jelca. To seveda. Prostetnik Jelc je pravi krumpster. Ja, tako. On pa je. Zdaj hoče imeti sva neke zasluge. Zdaj pač on to razmišlja malo. Zdaj je naredil in je zmeraj bil tak najbolj zagnan od vogonov. Dnes je malo štito.
Ja, sam on bi zdaj imel malo zasluh. Se mu zdi, da je treba malo. In malo razmišlja o tem, kako bi to naredil. Ja, a vidiš, zato so pač take stvari, zato ne vem, pol neki komunizmi ne delujejo.
A veš, ko je nekaj doberega narediš, ker je dober za skupnost, ne, ampak bi ti imel malo enih zaslug za to, a veš, da se ti, ne vem, čestita, da se ti malo več plača, da, ne, nisi ti sam tam, da bi to naredil, ne. Malo lego kikne, ne. Branti se morajo povedati, ne, a veš, kako, ne, kako ga bojo zdaj klicali, ali ne, saj to, ne, a veš. In potem že ima ideje, ne. Ja, ampak, ne. Jelc uničevalec.
Ja, je malo razmišljal o svojem nickname-u, ne. Ja, ful, pa ima do drugega Jelc Neustavljivi. Ampak tudi ni zadovoljan. Ja, ni, ni, ni. Tako da ima ful, Jelc Barabo do konca. Kaj mu ga je dal, to spet imamo teden, Daddy Issue, ne. Ja, ta je bil zanimiv, ne. Ja, ki mu ga fotrga, ne. Fotrga, ja. Tudi oni imajo ta, ne. Mhm.
Traume iz otroštva. Ja. A pa foter se je celo pesem caskoval, ne? Ja, ja, vsej. Pa celo ni bilo tako slabo. Mislim, ne vem. Mislim, ergo traume. Evo, evo ji. Mislim, ni bilo tudi...
Nauči se sovražiti, moja mala baraba, do konca. Dobar kumat, res. Hočem reči, da Rime so bolj izostale, ker ne, a veš, ne. Nije, ne. Mislim, vse verjedno je bilo klejbistveno, da to, da se pač nauči sovražiti, da najdeš Rimo. Ja, no, ampak, pogajaj pa, nisko pa podrejeni, ne. Tako ni dobro za podrejenega. Konstant, morn. Skor nikol. Ja, skor nikol, ja.
Če pravi, ona je bila dobra, ja. Nosim tudi ploščico z imenom. Ja, zato, ko ga je vprašal prosteti Kjelc. Ja, ja. Prihrani pred vsej časa, če imaš vpravo kas kreteni.
Ta je bila dobra. Moram reči, da je cel del Vogonski, mimo tega, da res nad drobom razloži, koliko so bili naglusni pa grozni, je zelo dober. Ta birokratski del je izpelil z odliko.
Ja, meni je preveč. Preveč je šlo na to, kako zgledajo, kaj so, pa kaj so res nekdusni, pa cist plovanjem, pa gor, pa dol. Meni, no. Ampak ta del, ki pride, je tega. Ti deli so pa super.
Kaj recimo li ta ne. Kaj mu pride ko konstantno mu pride povedanje da zdaj so pa pripravljeni da da grejo v bistvu hiper prostor in da jo v bistvu ta prvi ko jo zapelal. Tako je. Kaj so zdaj plec naredi. Pa tudi mislim pa tudi to kako kako on noče tako noče prije z ranka ne velikar tega pride povedati slabo novico da jih pa čisto relijo.
Pravijo, da vogoni doživijo čustvo, ki jo poznamo kot sreča samo, ko so izgobljeni v hiperprostoru. Tukaj je bilo še nekaj malo ekstra. Človek se počuti skoraj tako, kot da bi napredoval po evoluciji. Prostetnik Jelc pravi, da izračuna našo pot skozi zemlji prostor, da bojo poskusili novo traso.
Vmes se seveda avtor spomni še na zmedene žimljice skor nupine zeta, kar še zmerno ne znam prebrati imena tega planeta, ampak dober, saj Rimo sem naredil, tako da nekaj je. In povede, da so neke težave. Jelc ga vpraša in kar naupa.
Mislim, prav, smo počistili, ne, kolikor vse, ne. Ja, zemlja ni več, ja. Smo zemlja ni več, ne. Samo je pa zelo poševna ustanca, ne. Ja, dokaj pa nobenih zemljanov nek okaz jasno odreja, da ne smejo postiti pri življenju nobenega zemljana, ne. In potem še nekaj o imperialni vladi in what not, ne. Ja, ja, ja. In potem mu razloži, da se gori, ne, da po kuluarih, da se šepeta, da...
Ne, so še v neki novi koloniji. V Meglici so vlani. To smo pa že slišali. In se je tudi Jelc spomnil. Ni to tam, kaj ima Greta? Kaj tukaj naredimo? Črto?
Ej, planetin podremo, oni grejo takoj noga naroče. Pa ne moraš magati. Res. Mislim, da jaz ga razumem, mislim, valjda, da je besel, ne. Ja, mislim, veš, da te malo, malo te velj sprejš. Mislim, da je povčini besel, ne vemo, zdaj, če bomo naredili tle povčini obošalnik. Ja, po mojo bi naredili povčini obošalnik tukaj. Ne, po mojo, da, ja, ja. Ker jih tukaj je ta deglih, kva, tam so spet, ali kva, jeb. Ja.
Tretji ni najbolj srečen. Glede na to, da misija je to, da vse potamanijo zemljo in zemljane. Sigurno ni najbolj srečen, ker avtor pravi, da v eni odvek se je jelcu zatrepetala žila jasen znak nejevolje. Kaj še ne bo ta nejevolja in kaj se bo zgodilo? Kaj bo rezultiralo glede tega? Bomo pa v tem poglavju še dolg preberali in se pogovarjali.
Bečino bežalnik. Najlepša hvala, ker ste nas poslušali čisto do konca epizode, v kateri smo zvedeli, da bo prostetnik Jelc verjetno mogel jeti po, kako so jugi rekeli včasih, po PS, pravilo službe.
In si to docela prebrat, ali je to v redu, da te zemlje še kaj še ne ustane, ali lahko oni grejo, ali ne. Absolutno, absolutno. Tako. Kako vi mislite, da se bo ta zgodba končala, nam lahko povedate na dopisnicah v državnih omrežjih ali pa na našem Discordu. Link nadejte na opravicujemo.se pošilnica Discord.
Hvala, čau. Ajde. Ajde, spet je nekaj tam nešče. Neki, da moraš updatati. Neki moram updatati. Ne, ne, sej gledaj, mislim tukaj gledaj mardeč, ti kar saveji svoje, mi imamo tudi svoje, pa bo v redu. Recording stopped. Recording has stopped. Ok, še ti posej pa mislim, da bi mogli to delati. Ok.