Zdravo. Ta teden se oglašamo iz naše bodoče jahte in se pogovarjamo o alternativnih vesoljih, kjer je Slovenija, ne samo evropski, ampak svetovni prvak v nogometu, razdelamo kako bi izgledala blaga diktatura črnega panterja, se spomnimo na KD Skala, podelimo nagrado Zlati Reporter in v brilijantni poslovni ideji izumimo majčke za naslednjo parado ponosa. Oglasimo se v betuli, preverimo kako mokre so evropske kulture, se sprašujemo, zakaj je Zlato srce bilo belo, najdemo en citat o kameli, šivanki in nebesih za v knjigo in ugotovimo, da je do jahte še daleč. 🙏 Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. 📱 Povsod smo @opravicujemose ... 🔗 Zapiski so spodaj in na opravicujemo.se ... 🪨 Odgovor je vedno 42 - epizoda, v kateri smo prvič omenili obrazložitev Slovenskega gorniškega kluba Skala, v daljnem letu 2021 🧗♂️ Predsednik vlade Janez Janša prejemnik Kocbekovega priznanja SGK Skala - obrazložitev podelitve Kocbekovega priznanja za leto 2021 je odlično branje za poletne dni 🐫 Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo - Luka 18:25, citat lahko preberete v celoti na bible.com 🛌 Ali En - Ne vem če spim in sanjam - štiklc Dalaja Eegola, znanega tudi pod prejšnjim imenom Ali En in vzdevkom RecycleMan, ki je bil rojen kot Ali Džafić, komad tedna tokrat iz Alijeve prve plate Leva scena, ki jo je napisal že pred več kot 30. leti 🐬 Hvala za vse ribe ... pika si 👍
95, ok. 116. 116. A pa 95 tudi. A, a ja. Zdaj smo že imeli fuzbala. Smo. Ja, ja, evo da. Zdaj pa smo, ja. Zdaj pa smo.
Smo že z davnimi in futsbala in se že skor na te novega pripravljamo. Ja, valjda. Mislim, moramo povedati, da naša napoved se je skor uresničila. Skor? Mislim, bilo je. 116. Mislim, bilo je, 116. S kolegom z Portugalske sem govoril in sva prišla do zaključka, da če obdavite kat gol, da bi šli zihar do pol finala, tako da evo.
Pa kolega z portugalske, če nisem bil vmenjen. Si vmenjen, si vmenjen. Zvakrat. Ko je oblak obbrano, se mi se je rekel, to je to. Smo zmagali, mi gremo naprej. Kot pravi znan komad.
Daj. Ja, ved ga. Daj. Mogoče v en drugem paralelnem. Je šla meni Diego Koste. Slovenija je itak evropski prvak. Že večkrat. Da v unih zvezdicah na dresih sploh ne govorim. Imamo toliko zvezdi, da smo kaj Evropa. Pa v naših dresih s črnimi risi pa zvezdico bi goral. To hočeš. O, ne, o. Zdaj si te pantere bom.
Ja, valjda. Smo vele sila v ovem paralelnem vesolju. Samo je taka. A moramo biti taka vele sila? To je drug paralelno vesolje. Čakaj, zdaj si spet povezal to z nečem. Mi smo good guys v črna sila. Ker samo povemo svetu, kako morajo bolj svojo naravno živeti. Tako blago diktaturo. Pfff.
Z blago. Raga diktatura. Ne slišiš se dobro, ampak ajde. Ne, tako oksimoroni. Ne, predstavljaj si Jugoslavijo brez golega vtoka. Malih mučmov, ampak je v redu. Ne, ne, ne, glih to ne. Jugoslavija brez golega vtoka. Ja, pa teh povojnih pobojov, pa teh je, pa ne. Mislim, ja.
Tako plaga diktatura, ne? Da bi imel nekoga... Janez je pa diktator mehkega srca, veš, pa pesmi se v njem pojo. Kako je on fest? Zihar ima kakšne pesmi, ki so njemu posvečene. Pizda, prav se obračujem za grede besede, ampak... Pa sem spet pri skali. Kjer je? Kjer je Perunmo?
Ob razložitvi gornjiškega kluba Skala. Pa sta me spet, ki je možgan za ciklo napil. Tist ni pesem, ampak tist je ep. Poezija pa to.
Ja, no vidiš, so, ne? Moram reči, da sem potlačil podzavest. Tudi jaz sem zagloboko. Bom pa dal zapis, ki je povezavo do one epizode, ne direkt do skale, ker to je preveč. Ne, dej, tu moraš dati do skale. To si morajo ljudje prebrati. Zdi, kakova si, skala ali ne? Ja, ne vem, no, sem mogoče, da je...
Ali imam prav, da se ljudje morajo problematizirati? Ne, seveda ne. To je vrednost enega Kim Jong-una. Bila ni nagrajena pesnitev? Ne, ne vem. Zahar je bila. Zahar je dobila še zlatega reporterja. Zlato demokracijo. Je pa zahar on, a ni Tomašič.
Ja, veš, da je. Zdaj smo bili v Gorici, smo bili na kavi in prkuraka v ušterijo en model, ki je imel majčko tako od spredi, pomagal sem ga podreti, pa mi je bilo hecen. Mal je, ampak mogoče bi bilo prej zraven, nadaljujem.
No, in posaj je usetil tako, da je pač skrbtom progmen gledal in svetovni Guinnessov rekord tega le Tomašiča na Nova 24. Tako da si izgleda dobolj majčko, če si gledal. Če si gledal? Wow.
Mislim, da bi mogla biti nagrada, da to gledaš verjetno kaj več. Mislim, da si mogoče to kupiti, bi rekel. A majčko? Ta firma tako dela, da moraš kupiti to. Da dokažeš lojalnost. Tako. Kako se dokaže lojalnost? Ali kupite delnice od televizije, ali pa majčko kupite. Nam je vse eno. Kaj smo glih pri tej vhvali? To je Serož Bamb. Maš majčka, pomagal sem ga podareti.
Pa greš pa, imaš pa še se napraviti, a ni to fajn? Ni to lepo? Ja, ampak veš, multi-purpose. To je treba reči, da te naši LGBT skupnosti, da vsi kupijo za drug let. Ne, vsi bi mogli imeti isti fond, isto majčko. Pomagajo se ga podreti. Al pa jo, al pa jih.
Ne, ne, pa samo... Fon danes pa mauričen pa je. Narejen. Top, top. Zaston imate, evo. Šenkamo vam tole. Ideja 1383, zaston. Zato, ker je jubilejna. Bravo. Ja, je pa jubilejna pa je. A vidiš...
No, sam moram povedati poslušalkam in poslušalcem, da smo se preden smo prišli snemati, smo se odzun in v betoli ustavili in ene dve rekli. V betoli. In smo rekli, ker smo bili dobro zdebaterani, da gremo pa zdaj tole posteti, sem začel pogovarjati čisto o nekih drugih stvari. Že bo zelo kasno se tam menili. Točno to.
Točno to. Na poti do sem sem rekel, zihar bomo pozabili. Pa je pa rej, pes, mislim, pes smo šli. Tisti smo se vzvakaj. 12-40 korakov je, ne več. Tukaj smo se tam v spominu pogovarjali. Ah, v spominu je bil to. Mislim, dober, ne, tisti je bil že tema prej, ampak mislim, bomo ne zapisali, da se bomo čez 20 let spomnili, mislim, moramo takoj zapisati, kaj, pa tukaj, da sem pridemo, da se še spomnimo.
Ja, ne da bomo on spomin obnavljali. Če je kdo bil tukaj v tej stavbi, vede, da je to res kapelj. Res 42, pa se še veliko rekel, po mojem. 42 skoraka. Za zgodbo, ne? Za zgodbo. Vseki.
da se na 42 konča. V zadnjem znaku je bilo nekaj in 42. 5.42, da se števite tole ob šestih poslušalcev. Ja, kaj treba še zmonterati. Tako je, seveda, ja. 4.42. Teh 35 minut, ki še pridejo do konca epizode, bom zmonteral v 13. minutah, ampak glej.
To se vse da. Dobro je, dobro je, dobro je. To je treba pač priznati. Sej sem že Albert povedal, da je čas relativ. Tako, tako. Čas kusila pa še bolj. A veš, nam je pa Daglas povedal. Sej, fal ne. Tako da. Sam za enega povprečnega slovenca pa čas v Betoli drugač teče. O, ja, ja. Relativno je, tako, kaj se je, čisto prav. A veš, kaj smo se enkrat povedali? Sicer malo šovinistična, ampak ne. Da je pet minut za žensko pred ogledalom je enako kot za moškega pet minut v gostilni.
Vse to pa, mislim, mimo tega, da je blago šovilistično, pa mogoče diši po bodeči neži. Blago? Mislim, to so te iz 90-ih. Mislim, da dojemamo čas drugačno. Moški, ženskega, ne glede na vse skupaj, ga dojemamo drugačno. Ja, pač nekje so prioritete. Poznam pa tudi veliko puntska in pet minut obetolik lihto. Lihto obetolik. Pet minut črnogledalom. Tako da, ja. Tačno se, ker saj je bila rečena.
V spominu smo se pogovarjali. Pa v fuzbolu. Smo bo zabili. Ne, a veš, to je tako, kot takrat, ko nam je snemalnišk rad zagodil, oziroma se je kompjuter izštartil, ne vse drugače, bo bil kar vredno. Se je posneli potem na konc. Ampak, če uprobaš replicirati debato izpred 15 minut, nekako ne gre, ne?
Ja, ja. Tako da naslednjič moramo res tisto narediti, kar si nismo uspeli zapomeni zdaj že ne trikrat, da bomo od zun v Betulji stevali. Po mojem, danes bi bilo sicer malo, reku, gužva. Ja, bi imel še ta international tone. Ja, tako je.
Zgolj kafane, da brez vsega lepa. A smo ali nismo? Zdaj smo pa v Betoli, pa isto stovimo tukaj in sedimo. Ne, ker pa bi mogli zmontirati na freesound.org, ne vem, Sound of Betola. Sound of Betola. A misliš, aš tist, ki si školko dal, ko še jesel? To smo že bili, ja. Jaz mislim, a spozabil? Ja. Lepo veja, daj.
Ne, a veš, koliko dar ne sližeš morje. Če daš skuzarsko, še so. A slišiš škrigel, zvok, gustilne? Valno da, ja. Jaz sem slišel že brez skuzarca. Meri, dej še eno rudno! Ne, to so hotel reči. Poslušal sem o pjančevanju, en angliški podcast, rek Komikal, ne vem kva, pa zgodovino pjančeva. Beli je nekal pjančevat, pa je začel podcaste v pjančevajenju poslušat. Joj.
Zelo zabavan komičen slajš zgodovinski podcast, dober mikse. Nekdo je komik, ponovno ta voditelj je pa zgodoviner, ampak tudi na šalo v Brne in potem se pogovarjate o neki temi.
Alkohol, ne, ampak so angliški, BBC4 bom dal zapiske, ne vem kako se, ime podcasta, sem jo zgubil, ampak Štolja je pa čta, da se se pogovarjala, tip, a misliš, fund papunst, mislim, taj je bil nek komičarka, meni se zdi, in je rekla, tip, a misliš, da so drugi narodi tudi tako pjanci, kot mi, mislim, kot s pjani, pa sem rekel, smo, smo.
Ampak on je pa rekel, da mislim, da ne. A veš, ko vsak zase misli, da mi smo pa... Oni Poljaki lahko pijo veliko, ampak mi ga pa pijemo.
Ja, dejansko. Tudi v mednarodnosti, tako kot pri najstništvu. Kdo je več spel? Ne se ta moment pojavlja. Pri tistih, ki imajo nekako to mokro kulturo. Hočem reči, da je po Evrope precej mokre. Ja, seveda. Se pravi, tisti dokumentarci, ki si ga takrat dal tudi v zapiske o alkoholu, je v bistvu vse povedan. To je v bistvu pjača, je kronski dragul gospodarstva Evrope.
Zdaj, glede na to, da so se Nemci odločili, da avtov navmo več delali, da jih bodo Kitajci pa Američani, potem mi sanj še alkohol ustane. Če si je treba živeti. Treba misliti na familije pa to. Zanimivo pa, bil še en podatek, sorry, je treba, ljudje živijo, zanimivo pa je še en podatek, da oni imajo sanj dva stadija.
A si trezen ali si pa, ne, imaš pa tisoč besed za peace drunk, ne, a veš, ja, asfalt, ne, wasted, bla, a veš, vse, vse, vse gravitirajo proti do asfalta, ne. Veš, nobeno ne opisujo te blage, ne. Mal sem se ga. Mislim, en dim, recimo. Veseli, ne. Ja, pa en dim, ne. Recimo, ne, vsi. Vsi so na treh dimih, ja. Na treh dimih štarta, ja.
Ampak pa se bo ugotovila, da v resnici ni tako. Gležiš, so v večino ceta tako slightly buzzed. Pol uni, ki ostanejo do konca, so pač do asfaltne. Ampak večina pa, da pač se malo bolj, ne veš, je bolj, ne, peček, ne, tako, da se malo podružiš. Ne, ampak recimo, ne, tako, če si bil v Londonu, ne, ker si gledal, a veš, je tudi vsi te gospodje iz City-a, pa vsi skupaj, ne, se dejansko, ne vem, v petek popovdne
Ob neki uri se lepo preselijo v pabe in vse skupaj. In vsi ti krevateri tam stojijo ob unih mizah oziroma zunej poleti in lepo perček pijajo. In tudi direktor ve, da je Pint Friday ni na petih, ampak da je prej. In je to recimo ta evropski model še vse en mogoče malo boljši, kot recimo v ameriški.
Američani mislim, da nimajo tega momenta. Ne, nimajo. Vse veš, kako je, kako zgleda, kaj je bila vna zjebancja, kako zgleda out of office od nekoga iz Evrope, pa kako zgleda iz Amerike. Kaj Evropejcu pošleš, dobiš out of office, recimo zdajle,
da govorimo o tem mesecu, kaj je, zdaj smo 5. augusta, a veš, da sem na kamperanju, name se obrnete s 5. septembra, a veš, ne? Tako je. To je evropski, ne? V Ameriki pa pač...
dobiš out of office, da trenutno sem šel na operacijo Ledvic, bom popovdne nazaj v pisarni, lahko me pa dobite na mobitela. Pa številka mobitela. Imamo mečken različno dojemanje. Če pa že greš na dopust, če pošlaš mail v četrtak, je out of office reply, sam še par dni pa bo pundek, pa pridem. Večken teden, da redko grejo.
Jaz recimo poznam nekoga, ki je bila njegova žena v Ameriki v službi in na nekem precej dobrem položaju in on je bil sam gospodinc doma. Stay at home. Ja, je rekel, da je bilo grozano. Da pač enostavno ni nekega tega družavnega življenja, da bi dubil neke ljudi.
Da so ljudje res dost po službah in da ni zdaj, da bi, ne vem, popovdne šel pa z nekom ali kolesart, ali motorizirat, ali ne vem. Ne obetalo, nekaj se, nekaj družet. Ja, tako, mislim pač nekaj početno, da imajo redko čas, no, tako. Ja, saj, a veš, imaš že tako, ne, že, če že štartaš, da bomo tole zaprli.
Ne, a veš, če že startaš, recimo, od devetih do petih in že je tako, pa pa še, recimo, da počakaš za šef, gre dama, ne? Pa je ura šest, šest, sedem. Pa je ura šest, šest, sedem. Pa še pa imaš ene dve ure do doma. Ja, pa pa še dve ure do doma, pa se bo smih doma, veš, da, kam, mislim. Pol ti paše, ne, še nekam zdaj jet, ne. Mislim, res ti tudi naperti ne paše. Ja, valjte, ne. Ja, valjte, ne.
Mislim, se ne vem kako v ta njegov kontekst spravaš to, ta ameriški sistem, ne, a veš, mislim, ne, a veš, po povdne malo meditiraš, pol v NSDR narediš, ne. To je za te, ki so gosti njegovi, veš, pa za te, ki so gosti v Drik Rubila, ne vem. Pesto bogati.
Tako se sprašuje Kevin Rose, ki se je pri Rajnu Holiday priznal, da narabaš 26 hitrih avtomobilov, ker več kot enega ne moreš voziti. Jaz mislim, da se težave začnejo tvoje, ne pri avtomobilih.
Ja, pa ne pri mičinah. Niti ne, težave tvoje se začnejo pri jahtah in avionih. A misliš? Takrat si res zabredu v težave. Odvisi se. To je isto, si moraš merti, kdo ima daljšega. Seveda. Ne moraš ti zdaj prijeti, ti si multibiljonar in zdaj už reku, da si rabljeno jahto kupuje. Zato morajo nekaj posebej narediti. Morajo biti tudi tate, ki imajo zaphod na Damogranskem morju. Ja.
Ne, a veš, to je spet odvisno od ranga, kjer vrste, a veš, ali si miljonar, ali si biljonar, a veš, s kaj nami se družeš, ne? Se pravi, če si z biljonari, z milijarderi, no, biljon je milijarda, da jemo slovensko uporabljati, ne? Ja. A veš, boš pa v jahtah, ne? Če si miljonar, boš verjetno v avtomobili, kaj nas je že žduna jahta, ne? Ok, če pa že imaš pa eno, ne? Ja, seveda, ne, sej tako, kaj smo že ta odkrat rekli, moraš biti najjačji, moraš biti zamizovno.
Tako je. Zdaj, odvisno, koga imaš povabljenega. Kdo je za tvojo mizo. Če si pa junak srednjega razreda, se pa pogovarjaš, kdo najhitreji je pretekl maraton pri 40-ih. Odvisno spet od družbe. Odvisno spet od družbe. V naši družbi kdo je najdel cajta do doma na rabu. Če pravi, to je bilo včasih. To je bilo včasih. Jaz sem zmer zmagal kurac.
Mislim, kurac. Jej, bravo jaz. Prvo osemnajstih, kdo je več perov spil. Tako. Pa tako naprej, pa tako naprej. Tako. Kaj zdaj? Znači, pojmo pogledati, kje smo pri Slavcu. Ne, Slavkocu, sorry. Da venčemo rad Slavcu. Prosti, Slavko. Prosti, Slavko, sedemnajst. Sedemnajst in perspektivna kadra, ja. Tako, sedemnajst. Sedemnajst, sedemnajst.
Zdravo, štoparke in štopari, to je podcast o življenju, vesolju in sploh vsem, razen v šesti knjigi. No, ja, razen v šesti knjigah. Ne, sej malo je tudi v šesti. Ja, malo, bomo videli, koliko nam borata. Nižno se jo dotaknemo. Tako. Ja, mislim, vse je. V bistvu, zdaj ta šesta knjiga nam je izgovor, da tole še zmeram nakladamo.
Ja, da se lahko pogovarjamo o jahhtah od milarderev. Pri tem pripomnimo hvala za Seribji Pikasi. Kljub vsem jahhtam smo ni še vedno. Naš novi podpornik Luka se je prodružil, tako da ga moramo lepo pozdraviti v Grčev. To je tako, ko pa maši, ker moraš umetniti, kdo jo je plačal.
Joj, zanj smo bili. Ne, v glavno. Ne, ne, ne. V glavno mi smo še vedno. Mi smo še vedno, ja. Smo, in smo, bo smo. Aljo, peli. Inzi. U, to moram, preden gremo naprej. Ne, pa dejmo, dejmo, poslušal sem epizodo iz decembra, pa smo bili, toliko smo bili dobri v tem intro delu, da dejmo probati biti zdaj tudi dobri, pa bom pol povedal, če sem spomnil. Dobro. Kaj je treba povedati? Aja, aljo, ti moži.
Hvala za podporo, zlati ste. Res, bolj zlati kot zlato srce, tako da hvala za Saribi Pikasi, vas pričakujemo. Lahko nam pa tudi kakšen rejki pošljate ali pa kar koli. Ja, valjda. Sam se, kva zlato srce ni bil zlat, zakaj bi bil bel? Sam to pa res.
Ha, ki imajo srce, ki je notraj zlato. Ne, ampak kaj veš, ki bi jo lahko pihnel na zlato barvo, mislim. Ja, seveda, da bi lahko. Kaj, pare niso problem. Za našega predsednika vse. Mislim, pa itek jo je to galaksija gradila, ne, on jo je spizdu pol, ne. Ja, točno to, ja. A veš, ne.
V galaksiji pa je tako, malo maznemo, malo bomo tam vzeli. To je bilo pa čez galaksijo preveč. Čiste par galon zlate metalike. Če bi bilo to v Sloveniji, jaz mislim, da je bila zlata barva plačena, naredili so pa belo.
Tako bi pri nas. Na predračunu je bilo to, pa na predračunu je bilo zlato. Ud spod je zlata. Narečilo je šlo v Italijo, po kamionu je pršel čez mejo, sam potem bo zgubil. Aneks smo podpisali. To je zlata, bela zlata. To je tako komune obleke, ko so eni videli belo, eni pa zlato. Na internetu. Ti si bila plava, pa bela ni bila.
Plava pa zlata, nima veze. Negače je bila že ena pravljica, se je Sarjeva novo obličila, ampak ni bilo sploh vbleke. Tukaj je. Ne, pa so vsi tudi videli vrstke. Ne vedno se te stvari ne spremljajo že sto let. Oziroma, kot smo že maljaožen tkrat rekli, nismo napredva. Ne, ne gre naprej. Kva, gremo pogledat, kaj je bilo v prejšnji epizodi.
Na tle pa lahko povem, kar se tiče prejšnjih epizod. Vgotov sem, da je ta knjiga bila res dober scenarij za film.
A veš, če vzameš prvo poglavo, tam, kaj je ta konstrukt, pa če ga zgostiš na 4 kadre po 12 sekund, je to dober intro v prvo epizodu. Film ali nadaljevanka? Nadaljevanka, TV-serija, ki jo srčno prižekujemo od leta 2020, ko smo imeli estima, da bo ta prvi čudzuna. Pa to je šesta sezona, tako da bi lahko res dobro napisali. Potem se je konstrukt podre,
In potem puf, zapot prilije v treh minutah se skapa. Mi pa to že ne vem kakšen devetnaest epizod delamo. Kaj je to tako gostovno napisano? Ja, res je, preveč razlaga. Tako da v prejšnji epizodi je bilo malo knjigi, je bilo pa tudi malo tem, a ne, kje smo ostali?
E, to! To sem napisal, da v angleščini je tale paličica od črva, da je reku joystick, kar se mi je zdaj zelo zabavno. To je zabavno. Oh, ja. Pa blissfully happy, tako da lušen. Pozabil smo užigalnik Kraljeva držela, ker je bilo tako detajlov, pa nekih ne. O, ja, se res, to se bo. Tako da ta je bila tudi lepa. Skoraj se referira itek na...
Aha, ne, pa to, da je šla Trillian tudi z njimi, ne, pa random, ker smo rekli, da najbrž niso šli, ampak potem vmes je ena ta, da Trillian pravi, hočem fertla, pa potem fort ponovi, hočem fertla in je potem požgačkal Trillian, ki so šli v bistvu proti njimi. Tako da so vsi štere, očitno, ne.
Ja, tako, nekaj. Triša pa, ne, Ford tudi reče, da Triša pa Trillian, da sta v bistvu eno teisto. Samo on je bil tako, če je na črvu. Ona se je razblinila. Ja, on je videl samo barve. V vidu magle, zelene meglice. On je videl zelene meglice. Res neka energija se je prezelila nekam. Vsi smo mi energija. Prezakašen hud v prejšnji epizodi. Celo sezono smo obnovili, pa še zadnjo epizodo. Ja, je zabor.
Znači, pa imamo kar lakvarnik, zdaj, če smo v Šunku. Do zna, zna. A gremo že na pečino. Hvala, ker ste bili z nami. Čisto do konca, kjer smo. Ne, sedaj smo v 24, tako da nekaj pa še lahko.
Akvarnik seveda in vrata Bela Ladja se odprejo. To smo že rekli, galaktični predsednik, medpoletarni begunec. Tukaj smo ustali, ker se je pogonal Bratrancov v objem. Zapkot, kako sem te vesel. In potem si spet kadil. Tukaj je bil počinen obišalnik in potem so se okrcali.
Všeč mi je bilo, da je imela Ladija oklopljen izogibomatični pogon za omikanje proti smrtnim žarkom. To je bila dobra. Pomaga. Če to dela, je v redu. Lane assistance pa to. Lane assistance za zelene žarke. Za zelene žarke, ja.
Ok, Ford je pogledal dol in videl, da je štopac Mark II. Ford je dinišče pogledal dol. Vsi so bili veseli, da so se gor ukrcali. Ford je dinišče pogledal dol in videl, da se Mark II se su sam vase kot ptiči origami. Odmežiklil vseh obstojev in vseh časov in pa je pomislil, da je dober, da smo se ga znebili.
Pa tudi čakam, kaj je še bilo. Pa je šel pa iskati pjačo. Pa si je šel po pjačo. E, tle, tle, ta moj Ratala, on point. Sej ima. Sej ima, sej ima. Mene moti v bistvu unika, saj vmes kot ne bi bili vodnikovi razlage.
se mi zdijo tako, da bi šalo razlagal. Samo v tem poglavju so eni kar dobri. V prejšnjih so bili eni kakšni. Ene parih je fajn, pa je dobro, ampak se mi zdijo tako, da bi joke razlagal. Kaj bo potem? Če ga je treba razložiti, ni smešan. To je to, ne? V nej ligni so bili tudi res tega fuka enih odstavkov. Samo zato, da so se vrnili v les s lepim jokem. Šal bi biti krajši, ne?
Ja, ena parih je fajna, ampak se pravim, ni potrebe se mi zdi, je tako pač. Zakaj? Se pravim. Ja, tako si je zamislil koncept knjige. Tako je. Mislis, sej, malo drugače. Dolgo smo mi, mislis, se nisem še napisal knjige. To je tudi resno. Mislim, jaz sem probal, moram reči, da je težji, kot se zdi. Verjam. Mislim, tako, če bi bila napisana, bi bila tako pa enej tretjini že let. Tako da, hej, hej, hej.
Ne, ne, ne. Pustimo, pustimo. Hotel sem reči, da je Ford, ko ni šel po pijačo, pa ni upazil, da je dol v klub Beta vstopil. Ne, če je Ford, ne bi šel. Če ne bi šel. Če ne bi šel po pijačo. Tako je, tako je. Ni upazil enega visocga moškega pri 30-ih v kopalni hali v Cepatah, ki je se potekl z brisačo v roke. Tako.
Inga je žark. Se je razpršil spet tudi eno meklico. Rediče laso. Vemo, kdo je bil ta Artur. Rediče laso spremljevalko.
In kje je recimo ta vodnikova opomba na mestu? Ta je dobra. Ker razloži, da pač... A veš, kateri gač bi tavo v temi. Kdo bi bil zdaj ta mužak v halji? A bi? Mi smo vedeli, kdo je. Samo dober je nadgrediz. Zvemo, da je bila to le ena od številih smrti Arturja Denta.
In res ima zabavne, mislim, v teh variacijah, v drugih paralelnih vesoljih, artov romane, res najbolj bizarne načine. Od lošala kdo bolj dožerja. Mislim, všeč mi je tudi, da se drži tega, da je pač novinar na radio.
Buldožen je tudi lepa, ampak gospod Prosar Polnokonska ga odpustijo, je v originalu, da he got axed. Da imaš še sekero noter, briljantno. Moram reči, čista desetka, bravo, ratal ti je po treh poglavih. Ja, ratal ti je po treh poglavih. Tako da to se splača. Tisti, ki je en Artur dobil, ne nevadno želo, da bo letel. Pa so ga si pribičovali, da ne znaš leteti. Pa se je vrgel dol s radijskega stolpa.
In po uničenju ta zadnje zemlje, če prav razumem, je ostal sanj ta Artur, ki je imel zdatno srce. Tako da so šle vse ostale variante. In da bi bilo še ta dodatno čtivo, ki je bila knjiga za prebrati. Artur Dent, Nekdo mi je za petabi.
In ta druga knjiga, gospa Dent, verjev je, da lahko leti. To se sliši pod naslov, bi bil lahko zgodbe nekega paranojka. V bistvu so pa ostale samo kere verzije.
Artur je ostal edina verzija. Ja, pa Ford pa Triljan. Random pa Zaphod imata pa več verzij. One dva sta pa neke čine dobila. Tukaj je napisano, da so se čvrsto oklepali na svojih paradimenzionalnih ulog. Se pravi, one dva sta dejansko v vseh vesoljih ista...
Oseba. Ali kako je to mišljeno? Mislim, da sta sam sta. Da sta pač obstajala. Da oni so edin primerk, ona sta pa pač obstajala od drugih. Samočitno sta v tem, a veš, ko on je bivši predsednik, ona pa tudi bivša predsednica. Če si predsednik, dobiš več.
Zdi se, da je dobila točke, ker je bila 100 let ali nekaj. Čeprav ni mogla biti 100 let. Ne vem, kako je s tem časom, konstruktom in diletacijo časa, kar smo se tudi naučili un dan.
Ja, ampak Arthur Dent je bil čisto na običajnem mestu, kjer ponovat Arthur Dent je. In to je na tleh Rlade z zlato srce. Tako. In čisto običajno je bilo, da se je vsakrat z glavo v poličko butno. Ampak je že res ni bil zadovolj. Ne, ni bil, ni bil srečen. Ne, mislim sej, še enkrat so mu planet uničili. Sicer ne nago, ampak paralelnega.
Ne, ampak se glih navadaš se enega srajna, ne? Ja. A veš, pa ti ga vzamajo, ne? Pa ti povejo, da je bil fejk, v bistvu. Ja, pa sorry, Artur je bil še un dan kralj sendvičev, a veš. Sej, mislim.
Mislim, kukorkoli, a veš, če tako gledaš. Mislim, ljudje smo, a veš, ljudje tudi rutine, pa vse skupaj naredimo okrog nekih stvari, ne, kamor radi imamo poznane stvari, a ne. Seveda, ja. Sam, a veš, a ti potem začneš dvomiti, ne, a je bilo tisto vse prej res, ne. Kaj pa, če je bilo tisto prej konstrukt. Recimo, on je rekel, da je konstrukcija začela takrat
Ko so šli v klub beta, pa potem naprej. Sej, Artur, si postavljal vprašanje, kaj si ga večina norcev, po mojem, ne. A sem z noro. Sej tega po mojem veš. Recimo.
on razmišlja o tem, kaj si ti rekel, a se je men čisto trgal. Zmeram upaš, da si jo še enkrat sam zbudil, pa bo še enkrat mogel jeti na ših na BBC. Pa zvečer v konjužniku, pa spet ene malo prazne klatati tam za šankam, pa spet spati, pa spet na ših. Montirati pop-ups 20 oziroma englesko verzijo letega.
Ja, ja. Škoda pa, če vsi san sanjemo, ne? Ja, mislim, da drage poslušalke in poslušalke, če so to samo sanje, hitro na hvalo za Serijo Pikasi, pa se znebte tega dnara, ki ga ne rabite v sanjah. Mi pa, samo to, da povem, zgolj v vednosti neravnalje, do jachte je še delač.
Sploh so pa meni del zdržavljena zelo drage. Tako da, da je kar nekaj naredno na mestično bazo. Na mestični bazi naredite to, da bomo.
Mislim, če hočete videti, kako nas denar pokvarja. Sicer smo to rekli že ne sto epizod nazaj, ampak moram reči, da ste ful prijazni do nas. Ne, prijazni so do nas noče. Noče nas pa htjo ta, veš, brezno, ne? Ja, ja. Polno denara sicer, ampak lej vse en brezno. Tako lej, brezne brezne. Prej bo kamela prišla skozi Šivankino v hokot, bogataš v nebesa.
Ta je pa za knjigo. Ta je z Biblije. Tako da naša pot v nebesa je dlakovana in je avtocesta. Da so avtomati.
Ja, ne, če kaj čemo tukaj zaključiti, kaj se je potem zgodilo? Ne, veš kaj, lahko tukaj. Kaj še? Kaj bi še povedal? Ne, dejmo s citatom kot še tukaj, to smo imeli v prejšnjih, v začetku smo imeli radi citate, včasih so jih tudi ljudje brali, ampak to se ne, pač, dodaj, odkar smo mogli zaradi krize v industriji odpustiti vse, tudi organizator, ko pač tega ni. Citatov. Ja.
A le, en mora poklicati, ne vem, Godlar je pa moral reči, da Godlar bi posnel lepo prosam do dotičnega datoma, pa to je del. Ja, valjda, valjda. Takole je šlo, da se v bistvu v tem stanju bi se mogel z besedami izraziti le, kako močno pogreša svojo brisačo in kako rad bi dal vse, kar ima, da bi ga kdo v stopni mehki mod prse mu vzel na ročje in mu zagotovil, da se bo vse še uredilo.
A ti nimaš tega občutka? Mislim, da to vsi imamo. Vsak ima rad tak občutek. Če pa kdo zavrne tak top v objem, pa tudi. Posle pa za vprašat. Ola, rad imam tope v objem. Seveda.
Ok, da pa pa kar, Aljo. Kaj? Odpelj nas domov. Zdaj sem spet jaz, tako? Ja, odpelj nas domov. Ja, kam ne, da vas pelam. Neč, hvala lepa, ker ste nas poslušali čisto do konca epizode.
V kateri smo gotovili, da rabimo samo to polobje. Ampak lepš ne bi mogel povedati. Lepo, lepo. Ne, da si mi z jezika vzel. To si hotel povedati. V to iz kolektivne zavesti si črpal bork. Sem čutil, sem čutil. Bork, we are bork. Res lepo, res lepo.
Hvala. Hvala. Hvala, prijatelj. Tej me stisen. Zdaj treba še snimati, ampak počnemo pa stisniti. Ful smo deleč, tako da ne moremo tega zelene nesti. Če ne bi. Ta, rejki. Rejki objem.
No, rodober. Res je, res je. Ej, ful je bilo dober to epizodo. Ne, vse epizode so doberi. Samo zahoto sem rečel, da sem vsega veliko knjigi pogovarjal, kar je precedens v teh poletnih epizodah. Tako da se upravičujemo za vse nevšečnosti. Če vam je bilo tole preveč, prosim, sporočite v Discordu. Sicer ne bo nač pomagal, ker drug tedno gremo na pamet.
ker ne beremo diskorda, ne, beremo diskord. Skoz beremo diskord, mi smo skozi zgor. A se me še ne dopuste? Ja, malo manj, zato, ker se me še ne dopuste. Ja, jaz sem že doma. Ti si že en teden našihtal, stari moj. Kako je? Bolj? Pa, lej, kaj to prvič telefon zazvono, sem bil nazaj.
Tako je. Mogoče pa sanješ. Si že v stari zgodbi. Mogoče pa sanješ. A, da sanjem? Mogoče pa sanješ, ali tegla čimora, kako je že. Ko ima tudi ena. Kaj je že to? To je ono, kar sanja. Spomnim se ga, da se ga ne spomnim.
Če ne bomo pa rapkati. Samo z leve scene. Vsega že slište. Tako da je vse v redu. Če ne pa rapki, to je temveč tudi. A tudi rapki. Tudi tega se ne spomnim. Pust sam enega. Ali ena bomo imeli. V glavnem jaz sem spet... Ampak to vzadu.
Ali že je bilo on, ko si zapel My Way? Ne bom na vezijo. Artur, bomo drug tem. Ne, ne, ne. Kaj smo nekaj poglabljali? Zapelj to do konca. Ja, to, vglavnem, kartice, Lita Strojska, 52.000, Ljubljana, dopisnice, tudi državna omrežja. Vse kar lahko. To je to. Z vami smo bili. Aljo, Peli in Zi. In, če ti je ta podcast všeč, ga lahko oceniš, deliš ali podpreš.
Hvala za seribe, Pikasi. Hvala, lepa, čao. Hvala, čao, čao. Aha, si še malo drugače, ajde, moram biti napisan. Ne, ne, verjetno si šel, ker sem improviziral. Sem se celo naučil po 200 in ne vem kot. Se se sliša čisto. O, pa ja. Zdaj pa lahko snemamo, krčimo.
Se sem kar dober estimate dal, da je bilo, da 7.30, koliko je bilo, 17 minut, pa v desetih minutah sem rekel, da bomo še 7.20, pa glih je bilo. Ja, resno, je to.
Predocenti. Ta ogen mas že imam. Če je to narejena. To je prazen, ne? Ja, ne. Prekleta pjača. Ja, sem pa imel, kaj smo gledali. Ja, pojmo, zdaj ta kronski dragula rešiva ti pizdo materno. Sem imel, sem imel pa turbomaterno, seveda. Električnega avta nam kupi, tako da moram bit, pizda. Ja, sem gledal, dokaj je to novo. Dokaj se je dodalo tako v 15, ne, 5 minut, pa si jim. Ja, je, gledalce mi gledajo, je, ne, tam. Saj, 5 minut mora bit.
Kako ga? Kaj?