Trin Tragula

Vse je važno, da se ti neč ne vzame. Če se ti neč ne da. To je v bistvu eno pri teh zadevah. Kaj? A lahko tudi delamo, kaj li desnih ne plača, tako da bomo... Ja, hvala za seribu, pika si. Aja, da bi imel to plačan? Ja, ja. Mislim, to je to.

Ne, ne, filtri so te za zvit. Ja, ja, ja, ok, jaz sem mislil, da so bolj. Sam so od Rizda kupili. Čisto kot s foha, te filtri so iz 140-granskega papirja. A to, kdekor imajo vizitke? Ja, se glih za to. A si ti predstavljaš, da imajo te deleri, da imajo vizitke, ki bi imeli tako narijen, za dva filtra? Performacija. To bi mogli mi imeti, stari.

Samo te... Ne, ne. Če je cilj, recimo, da izprežemo... Zvi je dal, jaz če bi se dal, tudi brez podkesta. No, pa kajte, recimo, nekje moraš v življenju početi. To bi bilo zabavno za mogoče mesec, dva, pa pa rečeš, pizda. Ne, se jim imam. Zdele sem bil par dni na dopustu, starimo, jaz ne vem, kaj še jih spravim.

Zdravo štoparke in štopari, to je podcast o vesolju, življenju in predvsem o vsem drugem. In nekaj tudi malega o šesti knjigi. Kaj je še knjiga? Ja, nekaj malega. Neki knjigi še govorimo. Neki v fuzbalu, pa vse. V fuzbalu vse dogaja. Tako bom rekel, zato smo tle.

Se strinjam. Ne, ne vem. Jaz bi tudi bil malo na dopustu. Se strinjam. Jaz ne vem, kaj bi želel. Ja. Se strinjam. Jaz nisem bil na dopustu in pogrešam to. Zutraj ustanaš in si narediš en tak lep zajtrk. Da ga vidim. Zdaj si ga vizualizacijo. Oziroma ne, da lažem. Najprej bi šel teči.

Torej prvi zaphod bi bil Vroks. Edini. Ali ste to vi. Se počutili kot zaphod. Vsi si malo želimo biti zaphod. In jaz si več kot želim. Jaz bom samo rekel, da ne upaš. Ja, ne upaš. Ker to je res, da se vržaš v nekaj. To je sanj za tiste res te prave desce. Ali pa punce.

Opa, lepo, lepo. Ja, to je dobro, ja. In potem prideš nazaj, lahko tudi, pač poželi. Prej, pred laufanjem. Prej, popa laufanje v Soči, v Soči. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne, ne. Ne, ne,

Ja, v bistvu, zdaj se je ta štoparca iztekala. V bistvu je... Odštevanje se začne. Ptič je Fordu povedal, da to bo trajal še neke štir minute. Vse skupaj priviti in potem se vračate v realnost. Realnost je pa klub beta in smrtonozni žarki. Tako je. A, gre bolonci. Par trenutkov pred tem, preden gre bolonci, prepalijo...

Nač tazga, ker v krbi se hoti vrniti. Ja, det star prepalijo in to je to. Tukaj smo, ne, pač. Zdaj pa, ne, se spet pojavijo iste težave, kot v vseh kriznih situacijah, ki so bile, ne. Kaj, da se avtor spomne na digitalne ure?

V bistvu ena je tudi ta, ki hoče ta džok odpelati naprej. Ena je pač ta, da Ford ne sodeluje, dokler ni on shit hits the fan. Mislim, on ima skozi neke neumnosti, ampak je pa dober ponovati v tismu trenutku, ker je res sam ena nula opcija.

Tako da ja, ne. Artur je spet stari Artur. Artur je spet stari Artur, čeprav ni dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg, dolg.

Ardur je pa itak ne ve, kaj bi naredil. A takoj pa skozi čaka, da se bo življenje zgodilo. Da se bo nekaj zgodilo. Vse to je v bistvu dobra taktika. Pa imamo pa kaj še. Triljan pa random. Ja, kar se pa kregata od ne vem čem. Tako, random pač ugotovi, da bi bila rada malo predsednica, ker jo ta spomin še malo vleče iz privida. Ma ona ideje, kako bi ona rešila te zadeve. Triljan je pa v bistvu tudi prišla na idejo,

Da, ona je s temi grebulonci nekako na malo ... Čeprav, ja.

Ja, ona je še zmer gospodarica. Podgospodarica, pardon. Gospodari so prvi lastniki. Gospodarica je še zmer random. Podgospodarica. Random tudi pride z neko idejo, da bi oni nekako se prklopili na te grebulonce in da bi potem

Ja, da bi nekako se zmenjali nekje. Ja, to je potem pa tisto, ko je prišla v tri. Da je v otrok, nimaš pojma, da je bom jaz. Ja, da bomo to imeli tako. Tako da, ja, včasih treba tudi otroke poslušati. Ne boče, ali kaj, ne vem, bomo videli pa.

Navijajte fajn, lepo se imejte na dopustu. Ni prvič do Slovenije v polfinalu. Ne. Mislim, je prvič, sorry. Ni, ni, ni. Je prvič. Morda bo ta naša baba Vanga imela celo provkdaj, ne vemo. Verjetno, verjetno. Ne, ampak ne, pustimo se presenetiti. V glavnem, zlati ste kot...

In potem je zajtrk. Zajtrk s pramakom. Štiri pelinkovci. In potem je doma za narediti. In je ura popovdne. In je že kam zajeti. Že kdo kaj povapa. Se malo podružiš. Kajšno mnenje izmenjaš. Kajšno posil narediš. To je to. Ura je zvečer. Ja, greš spati.

Ali pa ajde, lej se pravim, potem vidiš, ali rabiš to trikrat ali enkrat ali dvakrat ali petkrat. Zdaj, a boš to lahko ven odrezel? Ne, kaj? To, kar bom zdaj povedal. A ja, lahko, ja. Dej. Pip! Odrež ven, peli! Ne, da se v bistvu, za razliko od zdaj, da se pripravaš na podcast. Ah.

Itak valjda si ne zaskrolam nazaj kje, kjer mi nehamo. In potem, ko mi nataži 14 dni, obrnem do začetka poglava in grem še enkrat. To se spomnim, to se spomnim, to se spomnim, nekaj še nisem bil. Sam se je novo pršel.

Ja, v bistvu, ne znaš predstavljati, kako se bo tehnologija spremenila, ne. A veš, ti si, ne vem, imel takrat v avtu, sem imel avtoradio iz Jagra gor, iz Beljaka, ne, in si ni znal predstavljati, da boš, ne vem, lahko to prek neko oddajo, prek telefona oziroma poslužil vlava. Jaz sem imel še zmerj izga polota takrat, pa še zmerj kasetar v poloto, tako da, a veš, še slabši.

Da gre na bolj. Si predstavljal Špelja, da bi bil na delikatesi v Markatorju? Kva? Kva? On bi potem še zakle za ušiško narezel, pa za u... Ali lahko še tvoj še malo za ušiško, pa za dravle, pa za rudeng? Koseze da pozaprej. Jaz vem, da je štoparski vodnik oziroma tisti, ki je izuml vrtinc neverjetnostne perspektive. To ni ta Lula ali kakšen drugi. Kaj je on rekel?

Že zdaj vidim, kako se po... Pa sploh ne gre hitre, veš, tako kot on kamiona, veš, tako kot drug kamion prehiteva. 90 pa 92, pa ti zanimi, ne? V klanc, v klanc. Pa vidiš vse to, pa veš, kaj se bo zgodilo. Ne, ne.

Sam ga nimamo, tako da hvala za serijo Pikasi. Raba moramo najti studenta. Ja, zdaj, če je kakšen že frajz izpitev, ali pa... Ja, ali pa čakaj na popravce, pa že vse znam. Tako lahko pride. Ja, komod. Ja, nismo ta. Moramo veseli.

bitje, ki živi v jesoljotošni razsežnosti, se ne more privočiti občutka za mero. Ampak moraš najdati mero. To smo zanč govorili o teh stvarih in pri sebi moraš najdati mero, kdaj imaš dost. Se pravi, stan tri podcaste.

Tudi javke, tudi tako. Mislim, da tega ni, ne? Ali pa student management, da samo nekje mora začeti. Pri nas boš na middle začel, kar je dobro, lahko bi na low del. Drge začeš na low. Mladi bi itak imeli vsi že corner office. Vse bo v corner office, pa ne bo duba.